"Socialni dialog bi moral potekati in tu mora imeti velik interes tudi država. Predvsem na temo zdravstvene in pokojninske reforme, kajti to je naša obveza do načrta za okrevanje in odpornost, ki smo jo dali Evropski komisiji. Pripravlja se davčna reforma in tudi tukaj bi v drugi fazi moral delovati socialni dialog znotraj Ekonomsko-socialnega sveta (ESS)," je ocenil glavni izvršni direktor Gospodarsko zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček.
Gorenšček je spomnil, da so se z vlado prejšnji teden dogovorili za ustanovitev delovnih skupin za spremembo davčne zakonodaje in za zmanjšanje administrativnih ovir, ki bosta pripravili predloge ukrepov oziroma njihovih sprememb. "A za nas bi bil formalen pristop k socialnemu dialogu podpis protokola, ki je povzetek pravil, zapisanih v zakonu in v poslovniku, in ki smo ga že večkrat ponudili vladi. A do danes nismo dobili skoraj nobenega odgovora," je dodal.
Lansko leto je bilo po njegovi oceni za gospodarstvo v splošnem slabo. "Gospodarstvo je dobilo mnoge dodatne obremenitve na različnih področjih: dodaten prispevek iz naslova zakona o dolgotrajni oskrbi, povečane davke skozi zakon o obnovi in razvoju in dodatna bremena boleznin v breme gospodarstva. Dobili nismo nobene razbremenitve, dobivali smo samo dodatne obremenitve," je opisal.
V GZS so izvedli podrobno analizo na temo potencialov predvsem energetsko intenzivne industrije za razogljičenje in zeleni prehod. Na podlagi pogovorov s podjetji so po besedah direktorice združenj kovinskih materialov in nekovin, papirne in papirno predelovalne industrije ter tekstilne industrije Petre Prebil Bašin ugotovili, da je "zanesljiva oskrba z energijo po konkurenčnih cenah nujna in ključna za obstanek in razvoj gospodarstva in blaginje države".
Podjetja se nadejajo postopnega zelene prehoda in zanj načrtujejo številne naložbe. "Ob postopnem opuščanju proizvodnih virov na fosilna goriva podpiramo pospešeno vlaganje v različne nizkoogljične vire za proizvodnjo električne energije, tako v jedrsko energijo kot obnovljive vire, zato, da bomo lahko zagotovili energetsko samozadostnost Slovenije. Želimo, da bi to pisalo tudi nacionalnem energetskem podnebnem načrtu," je povzela.
Tradicionalno slovensko industrijo - proizvodnjo aluminija, kovinskih in nekovinskih materialov, papirnice, steklarne, del kemijske industrije in proizvodnjo gradbenega materiala - podpira tudi evropski zeleni dogovor, ker gre za industrijo materialov, ki proizvaja surovine za vrednostne verige in ostalo industrijo v Evropi. "To je treba ščititi, da ne bo prišlo do izselitve iz Evrope," je povzela.
V teh podjetjih se zeleni prehod že odvija. Pogovori s približno 20 podjetji so pokazali, da imajo v njih do leta 2030 predvidenih za 450 milijonov evrov. Industrija se energetsko delno samoosvaja, prehaja iz linijskega načina proizvodnje v krožni, primarne surovine se zamenjujejo z rabo odpadnih surovin, pospešeno se uporablja tudi odvečna toplota, podjetja se povezujejo, je naštela.
Pri elektrifikaciji so težava omejitve infrastrukture, za večje preskoke potrebujemo povezavo s sistemskim okoljem, pri čemer je potrebna pomoč države za gradnjo potrebne infrastrukture. "Želimo si manj birokracije ter več zavedanja, da industrija ni nekaj slabega, kar onesnažuje okolje, temveč, da jo potrebujemo, saj so materiali, proizvedeni v Sloveniji in v Evropi, veliko bolj zeleni in okolju prijazni kot tisti, ki se uvažajo," je dodala Prebil Bašin.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
