Slovenija je lani zabeležila drugo največjo rast davčnega primeža plač zaposlenih med članicami OECD, izhaja iz nove primerjave držav po deležu dohodnine in prispevkov v stroških dela, ki jo je objavil OECD. Ta je v lanskem letu znašala povišanje za 1,44 odstotne točke, čemur je po zapisu OECD botrovala tudi uvedba pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih. Po višini davčnega primeža za samske zaposlene se je Slovenija s 44,6 odstotka uvrstila na šesto mesto. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je že februarja letos v luči razprave o razbremenitvi stroškov dela pripravila fiskalno vzdržne predloge sprememb tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine, ki bi zaposlenim prinesle višje plače in zagotovile večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Da sodi Slovenija po mednarodni primerjavi podatkov o davčnem primežu pri plačah zaposlenih v skupino pretežno evropskih držav z najvišjo davčno obremenitvijo dela, je GZS javno opozorila že na februarski novinarski konferenci. Analiza GZS, za koliko so se povečali davki in prispevki zaposlenih, ki neposredno znižujejo plače zaposlenih, je pokazala, da bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023-2026 zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov prikrajšani za 3.600 evrov neto, zaposleni z 2-kratnikom povprečne plače pa kar za 5.200 evrov. GZS je opozorila vlado na nevzdržne dodatne obremenitve podjetij v Sloveniji in nujno razbremenitev plač zaposlenih.
“Vse te obremenitve tako plač zaposlenih kot podjetij, skupaj z nevzdržnimi cenami električne energije, zgolj povečujejo stroške poslovanja podjetij ter rušijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in industrije. Takšno poslovno okolje in obremenitve z vedno večjimi javnimi stroški vodijo le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh,” izpostavlja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Mednarodne primerjave namreč kažejo, da so plače v Sloveniji med najbolj obremenjenimi z davki in predvsem različnimi prispevki. V letu 2023 so bile slovenske povprečne plače na 7. mestu med državami OECD po obremenitvi, saj je na socialne prispevke in dohodnino odpadlo dobrih 43 % celotnih stroškov dela. Z dodatnimi obremenitvami pa se je Slovenija povzpela na 6. mesto s 44,6 % obremenitvijo plač za samske zaposlene. V primeru predvidenih novih dodatnih obremenitev plač z 2 odstotnima točkama v okviru dolgotrajne oskrbe se bo davčni primež dvignil na 46,6 %, kar je skoraj primerljivo prvim petim najbolj obremenjenim državam z davčnim primežem v OECD.
Predlogi GZS za razbremenitev plač
GZS je februarja Vlado RS pozvala k razbremenitvi stroškov dela in predlagala konkretne ukrepe, ki bi vodili k boljšim plačam in večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Na področju dohodnine GZS predlaga: avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plačo (trenutno je uskladitveni faktor 50 % do 100 %), ukinitev petega dohodninskega razreda (50 % stopnja) in razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost (oprostitev dohodnine do višine posameznikove povprečne plače, ne povprečne plače v RS).
Na področju socialnih prispevkov GZS predlaga: zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za leto dni, v tem času pa ponovni izračun, koliko sredstev zares potrebujemo za njeno izvajanje in posledično zmanjšanje prispevka ter nato postopno uveljavitev prispevka; uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače (3.800 EUR), kar je primerljivo z Nemčijo, ki je kljub temu dejstvu socialna država.
Za izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev in zmanjšanje pritiska na pokojninsko blagajno je GZS predlagala tudi okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v 2. pokojninskem stebru (na 10 % povprečne bruto plače oz. 5.000 EUR letno), ki mora ostati prostovoljno, ter vzpostavitev 3. stebra po vzoru P-računov (t. i. varčevalni računi, kjer dolgoročno varčevanje ne bi bilo predmet obdavčitve).
Po oceni GZS bi z uveljavitvijo takšne razbremenitve plač zaposlenim s povprečno plačo omogočili višje plače za 112 eur že v letošnjem letu, v prihodnjem pa za 400 eur letno. S tem bi znižali davčni primež za 1,1 odstotno točko v letošnjem letu oziroma za 1,3 odstotne točke v naslednjem letu. Pri višjih plačah bi se davčni primež zmanjšal še nekoliko bolj, predvsem zaradi obstoječih razlik v davčnem primežu med povprečno in višjimi plačami in zaradi sledenja cilju spodbujanja produktivnosti.
Vir: GZS
Foto: Arhiv Instore
