Svet: Ob zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu cene nafte rastejo

AKTUALNO

Svetovne

04.01.2024

Cene nafte so se v današnjem azijskem trgovanju tako kot včeraj, zvišale.

Podražitev je po besedah analitikov posledica geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, potem ko so v torek v enem od predmestij libanonske prestolnice Bejrut ubili namestnika vodje palestinskega skrajnega gibanja Hamas.
  
Vlagatelje je vznemirila tudi napoved, da bodo zaradi protestov zaprli največje naftno polje v Libiji, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena februarja, se je do opoldneva po singapurskem času zvišala za 66 centov na 73,36 dolarja za 159-litrski sod. Marčne terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se podražile za 50 centov na 78,75 dolarja. V sredo so se cene nafte zvišale za približno tri dolarje.

V nadaljevanju dneva se bo zanimanje trgovcev z nafto usmerilo v ZDA, kjer bodo objavili najnovejše uradne podatke o zalogah surove nafte v državi. Po podatkih združenja API, objavljenih v sredo zvečer, naj bi se znižale za 7,4 milijona sodov. Zmanjšanje zalog surove nafte v največjem gospodarstvu na svetu praviloma vodi v rast cen.

Sueški prekop preveč nevaren 

Tankerji potujejo dlje in (veliko) dražje in tako je stotine kontejnerskih ladij v zadnjem času preusmerjenih na pot okoli južne Afrike, da bi se izognile Sueškemu prekopu. To posledično pomeni velike motnje v svetovni trgovini, saj take poti podaljšajo čas dostave izdelka za tri ali štiri tedne, to pa pomeni zvišanje cen prevoza, ki jih na koncu plačajo potrošniki. Pot je daljša za 10.000 km, kar pomeni veliko izgubo časa in denarja in vmes morajo ladje še porabiti veliko več goriva same. Največji problem je ob vhodu v ožino pri Jemnu zaradi napadov Hutijev, ki so lani 19. novembra zavzeli z Izraelom povezano tovorno ladjo Galaxy Leader, od takrat pa je ladja postala turistična atrakcija za Jemence. Po prvem napadu pa je to postala kar stalna praksa, Hutiji so napadli številna plovila, ki so plula skozi ožino Bab al-Mandeb, ozek prehod, ki vodi v Rdeče morje in naprej v Sueški prekop. Vsaj 12 ladjarskih družb je zaradi napadov prekinilo tranzit skozi Rdeče morje, med njimi so tudi nekatere izmed največjih, kot so italijansko-švicarski velikan Mediterranean Shipping Company, francoska CMA CHM in danska AP Moller-Maersk.  Rdeče morje in Sueški prekop predstavljata 30 odstotkov svetovnega prometa kontejnerskih ladij. Skozi ožino Bab al-Mandeb namreč potuje približno 12 odstotkov nafte in osem odstotkov utekočinjenega zemeljskega plina, ki je sicer večinoma namenjen v Evropo. Vendar napadi še zdaleč niso vplivali le na plin in nafto, temveč tudi na druge proizvode, kot so žito, palmovo olje in industrijsko blago.Zdaj se je vmešala vojska in plovila Nata ščitijo ladje, a tudi to seveda stene. Egipt, ki se je tudi pred vojno soočal s slabim gospodarstvom, tudi trpi zaradi upočasnjene trgovine skozi prekop, a so Evropa in države v Sredozemlju tiste, ki bodo utrpele največjo škodo, če se razmere ne bodo spremenile. Stroški nafte se bodo najbrž še večali, če se napadi na plovila ne bodo odnehali in posledično zelo trpijo tudi luke na Jadranu vključno z našo, koprsko. 

Vir: Sta

Foto: Arhiv Instore