Vrednost kmetijske pridelave bo predvidoma nižja za skoraj desetino, stroški pa zaradi upada cen inputov za več kot desetino.
Kot so sporočili s statističnega urada, naj bi letos faktorski dohodek na polnovredno delovno moč medtem ostal na ravni lanskega leta, in sicer zaradi za dva odstotka manjše ocenjene zaposlenosti. Vrednost kmetijske proizvodnje naj bi letos dosegla 1,55 milijarde evrov, kar je manj kot lani. Nižja vrednost je posledica enakega obsega proizvodnje in upada cen za desetino, so pojasnili.
Za kmetijsko pridelavo je ob gospodarskih razmerah, ki jih otežuje visoka inflacija, vse večji izziv vreme. Letošnje leto so zaznamovale nadpovprečne količine dežja in obsežne poplave. Pri sadju in zelenjavi, pri katerih ima Slovenija najnižje stopnje samooskrbe, bo količinska primerjava po prvi oceni občutno upadla drugo leto zapored. Statistiki upad pričakujejo tudi pri pridelavi vina.
Pri rastlinski pridelavi naj bi se vrednost znižala za 15 odstotkov, pri čemer se je pridelava povečala za dva odstotka, cene pa naj bi upadle za 16 odstotkov. Količinsko večjo pridelavo je pričakovati na skoraj vseh področjih rastlinske pridelave, pri katerih nadpovprečna količina dežja ni imela negativnih posledic.
Kljub večji pridelavi naj bi se njena vrednost zaradi občutno nižjih cen znižala pri večini pridelkov, razen pri krompirju in krmnih rastlinah. Največji upad vrednosti se pričakuje pri žitih, pri katerih so lani zaznali visoko rast cen. Vrednost njihove proizvodnje naj bi zaradi več kot 50-odstotnega znižanja cen in kljub večjemu pridelku za skoraj petino upadla za več kot 40 odstotkov.
Pri sadju se bo vrednost predvidoma znižala za tretjino zaradi skoraj za polovico manjšega pridelka in kljub za 16 odstotkov višjim cenam. Pri zelenjadnicah pričakujejo za skoraj tretjino nižjo vrednost pridelka zaradi tretjinskega izpada pridelave.
Predvsem zaradi manjše pridelave oljk naj bi bila za skoraj petino nižja tudi vrednost oljčnega olja. Vrednost vina bo predvidoma upadla za skoraj desetino zaradi manjšega pridelka grozdja (za šest odstotkov) in nekoliko nižjih cen. Pri industrijskih rastlinah pričakujejo upad vrednosti za desetino zaradi za več kot desetino nižjih cen kljub nekoliko večji pridelavi.
Za skoraj petino naj bi se zvišala vrednost pri pridelavi krmnih rastlin zaradi za več kot tretjino večjega pridelka kljub nižjim cenam (za 14 odstotkov). Statistiki pričakujejo, da bo vrednost krompirja višja (za 15 odstotkov) zaradi za skoraj petino večjega pridelka in kljub nekoliko nižjim cenam.
Na področju živinoreje zaradi upada cen in manjšega prirasta pričakujejo za pet odstotkov nižjo vrednost. Prirast naj bi upadel za dva odstotka, cene pa za tri odstotke.
Pri govedu se pričakuje upad vrednosti za osem odstotkov zaradi manjše prireje in nižjih cen (za po štiri odstotke). Zaradi upada cen in manjšega prirasta se pričakuje nižja vrednost pri prireji konj, pričakovana nižja vrednost drobnice pa naj bi bila posledica nižjih cen.
Višji naj bi bili le vrednosti prireje prašičev in perutnine. Pri prvih naj bi bil prirast za devet odstotkov posledica dviga cen, pri drugi pa večje prireje in višjih cen (za po tri odstotke).
Vrednost živalskih proizvodov naj bi bila zaradi nižjih cen in manjšega prirasta nižja za desetino. Največji vpliv na vrednost teh proizvodov ima mleko, kjer pričakujejo za več kot desetino nižjo vrednost zaradi manjše prireje in nižje cene. Vrednost proizvodnje jajc naj bi bila za več kot desetino višja zaradi večje prireje in višjih cen. Drugi živalski proizvodi pa naj bi dosegli nižjo vrednost zaradi upada prireje.
V primerjavi z lanskim letom, ki ga je zaznamovala visoka rast cen, naj bi se stroški letos znižali. Vrednost vmesne potrošnje naj bi po ocenah urada realno upadla za 14 odstotkov.
Pričakuje se občutno znižanje cen vseh pomembnih inputov. Najbolj, za več kot tretjino, naj bi se zaradi upada cen znižali stroški gnojil, za več kot desetino pa tudi stroški energije. Upadli naj bi tudi stroški krme, veterinarskih storitev in vzdrževanja ter ostali stroški. Podražitve je medtem pričakovati pri stroških zaščitnih sredstev, stroških najetih storitev in stroških semen.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
