Eno od rešitev za to vidijo tudi v krepitvi ekološkega kmetijstva in dvigu ozaveščenosti o njem.
V zadnjem času se pridelovanje hrane prikazuje v konfliktnem odnosu z ukrepi blaženja podnebnih sprememb ter varovanja narave in okolja, ki prav tako postajajo ključna prednostna naloga družbe, so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozorili člani delovne skupine za ekološko kmetijstvo in samooskrbo pri mreži okoljskih nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo.
Kot je izpostavila pravnica Senka Šifkovič iz organizacije Umanotera, se razprave glede ogljičnega odtisa iz kmetijstva vedno speljejo v zanko "meso da ali ne", kar ustvarja poglabljajoče konflikte in ne pelje nikamor. V delovni skupini se tako leto dni ukvarjajo s tem, kako bi to komunikacijo zastavili drugače, da bi bila bolj produktivna in vodila v rešitve, je dodala.
"Zavzemamo se za ekološko kmetijstvo, ki se izkazuje kot edina trajnostna oblika kmetovanja, ki ni v sporu z okoljem oz. naravo," je poudarila in dodala, da ekološko kmetovanje spodbujajo tudi nacionalni načrt za varstvo okolja do leta 2030 in drugi strateški dokumenti države. Ekološko kmetovanje mora biti po njenih besedah ob tem tudi lokalno in dostopno, saj lahko samo tako prispeva k samooskrbi države.
Da je ravno dostopnost ekološko pridelanih izdelkov težava, je med drugim opozorila Jasmina Bevc Bahar iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). "V ZPS vztrajamo na tem, da mora biti trajnostna in okolju prijazna izbira preprosta in dostopna; ne samo cenovno, ampak tudi na kateri polici se znajde - ali je to na nekih tržnicah, v posamični trgovini ali tam, kjer vsakodnevno kupujemo. Da je to zelo velik faktor, ki vpliva na izbiro potrošnikov, se je izkazalo tudi v naših raziskavah," je dejala.
Raziskava med potrošniki, ki so jo opravili v šestih evropskih državah, med drugim tudi v Sloveniji, pa je po njenih besedah pokazala, da si potrošniki želijo kupovati ekološko pridelane izdelke, čutijo neko odgovornost do tega, želijo pa si tudi bolj informativnih oznak, ki bi jim olajšale izbiro izdelkov. "Če želijo trenutno izbrati tovrstne izdelke, nimajo preprostega dela," je posvarila.
Kot je še ocenila predstavnica ZPS, so potrebni tudi vladni ukrepi, ki bi dvigovali ozaveščenost potrošnikov do teh izdelkov, hkrati pa tudi sistemske spodbude za kmete. V zvezi potrošnikov pa čakajo tudi na pripravo zakona o trajnostnih prehranskih sistemih, ki bi lahko prinesel določene spremembe.
Marija Marinček iz Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije je opozorila, da se ekološki kmetje v Sloveniji še vedno srečujejo z nenaklonjenostjo tako javnosti kot politike. Zadnje ujme so pokazale, da nekaj delamo narobe, narava se nam maščuje, večinoma pa se ukvarjamo z odškodninami kmetov, ne pa z iskanjem vzrokov za razmere, je bila kritična.
Po njenih besedah ekološki kmetje svoje izdelke večinoma še vedno prodajajo potrošnikom neposredno na tržnicah. "Prodaje na trgovskih policah še dolgo ne bo, ker trgovci temu niso naklonjeni, imajo posebne zahteve," je poudarila in opozorila tudi na problem premajhnega ozaveščanja javnosti o tem, kaj sploh je ekološka hrana. V zvezi se po njenih besedah trudijo, da bi se promocija na tem področju na državni ravni izboljšala, pri tem pa pogrešajo tudi posluh pristojnega ministrstva.
Vir: Sta
Foto: Arhiv Instore
