V Sloveniji po podatkih statističnega urada na leto zavržemo okoli 143.000 ton hrane oziroma 68 kilogramov na prebivalca. Okoli 40 odstotkov zavržene hrane je še vedno užitne, je na predstavitvi povedala Tadeja Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih, gostinstvu in drugih dejavnostih, v katerih se streže hrana, na primer vzgojno-izobraževalnih ustanovah, bolnišnicah in domovih za starejše, sledijo pa distribucija in trgovina ter proizvodnja in predelava hrane.
Generalna skupščina ZN je leta 2015 sprejela cilje trajnostnega razvoja, med katerimi je tudi ta, da naj bi do leta 2030 na svetovni ravni prepolovili količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšali izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.
Vlada je decembra 2021 za uresničitev tega cilja sprejela strategija za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano z naslovom Spoštujmo hrano, spoštujmo planet. Izvedbeni akt strategije je akcijski načrt, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju, a Kvas Majer upa, da bo čim prej sprejet.
V njem so določeni trije strateški cilji: preprečevanje nastajanja izgub hrane, presežkov hrane in odpadne hrane, zmanjševanje količine odpadne hrane s prerazporejanjem in uporabo presežkov hrane ter ustrezno ravnanje z odpadno hrano. Določenih je devet operativnih ciljev in 10 aktivnosti, znotraj katerih je zbranih 57 konkretnih ukrepov, ki naj bi do leta 2030 prispevali k zmanjšanju količin odpadne hrane.
"Največji poudarek je dan gospodinjstvom ter gostinstvu in strežbi, ki proizvedejo največ odpadne hrane. Ker pa je akcijski načrt živ, ga bomo prek določenih kazalnikov spremljali, in ga, če bomo ugotovili, da je premalo ambiciozen, spremenili," je napovedala Kvas Majer.
V razpravi so udeleženci izpostavili dobro prakso razdeljevanja doniranih viškov hrane, ki ga že opravljajo humanitarne organizacije. A strinjali so se, da imajo tudi te precej težav, na primer s pomanjkanjem prostovoljcev pa s stroški začasnega shranjevanja donirane hrane in prevozom. Menili so, da bi bilo treba najti rešitve, da razdeljevanje donirane hrane socialno šibkim ne bi bilo zgolj na plečih humanitarnih organizacij.
Izpostavili so tudi gostince, ki bi jih bilo smiselno spodbuditi, da ponujajo tudi manjše, polovične porcije. Najti bi bilo treba tudi način, kako razdeliti hrano, ki ostane, denimo v menzah, in je še užitna.
Ob tem so udeleženci v razpravi izpostavili tudi problem dejanskih potreb po donirani hrani. Tega podatka namreč ni, in lahko se zgodi, da bo nekoč ogromno donirane hrane, ki je ne bodo imeli komu razdeliti, ta hrana pa bo potem končala v odpadkih, so opozorili.
Največ pozornosti pa bo, so se strinjali, treba nameniti gospodinjstvom, ki bodo po mnenju Tadeje Kvas Majer morale spremeniti način razmišljanja o hrani in odnos do hrane, da bodo torej ravnala bolj odgovorno, porabila ostanke že pripravljene hrane, preudarno nakupovala le toliko hrane, kot je potrebujejo, in tudi pripravljala ustrezno velike obroke.
"Z iskanjem rešitev na naštete dileme se bo ukvarjala medresorska delovna skupina, pristojna za akcijski načrt za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano," je še napovedala Kvas Majer.
