Ministrstvo je sicer zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, vendar pa ti niso bili celoviti, sistematični in usklajeni.
Računsko sodišče je učinkovitost ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam analiziralo v obdobju od začetka leta 2018 do sredine leta 2022. Revizijsko poročilo je izdalo danes in v njem zapisalo, da je bilo ministrstvo pri tem delno učinkovito.
Ministrstvo v omenjenem obdobju prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni obravnavalo kot prioriteto. V okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 je sicer zagotavljalo izvajanje ukrepov, ki prispevajo k prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe, kot so ureditev namakalnih sistemov in rastlinjakov ter posodobitev hlevov, nakup opreme za protislansko zaščito in protitočnih mrež ter uvajanje bolj odpornih sort rastlin. Financiralo je tudi raziskave in prenos znanja prek javne kmetijske svetovalne službe.
Vendar pa ukrepov ter s tem prilagajanja kmetijstva na podnebne spremembe ni načrtovalo na podlagi strategije ter ni ugotavljalo, na katere dejavnike spreminjajočega se podnebja je oziroma bo kmetijstvo najbolj ranljivo. Na ta način prilagajanje kmetijstva ni bilo celovito in sistematično načrtovano ter usklajeno tako, kot je bilo v obdobju od leta 2008 do leta 2011, ko so se izvajali ukrepi na podlagi sprejete strategije prilagajanja in akcijskega načrta.
To pa povečuje verjetnost, da bo izvedba prilagajanja pogosto zgolj odziv na krize in katastrofe ter bo zato tudi dražja, kot bi bila sicer, so opozorili revizorji. Ker je kmetijstvo zaradi pridelave na prostem eden izmed najbolj občutljivih sektorjev za učinke podnebnih sprememb, je nujno, da se v Sloveniji začnemo sistematično prilagajati na podnebne spremembe, so dodali.
Računsko sodišče je ministrstvu podalo več priporočil, to pa je že med izvajanjem revizije sprejelo tudi akcijski načrt za pripravo ocene ranljivosti in strategije prilagajanja.
