Kot so pojasnili na statističnem uradu, se sicer pogostost kmetijske suše v Sloveniji v zadnjih desetletjih povečuje in vpliva na pridelke vseh kmetijskih rastlin.
Pšenico so lani posejali na nekoliko večji površini, a to ni pomenilo večjega skupnega pridelka, so zapisali statistiki. Povprečni pridelek pšenice je bil namreč za šest odstotkov manjši kot leto prej in za enak odstotek večji od povprečja zadnjih desetih let. Poželi so 5,5 tone pšeničnega zrnja na hektar, skupno skoraj 150.000 ton.
Poletna suša je vplivala tudi na pridelke krmnih žit, ti so bili v primerjavi z letom prej prav tako manjši. Najslabše je obrodila koruza za zrnje - 6,7 tone na hektar, kar na letni ravni predstavlja skoraj 30-odstotni padec. Gre za drugi najmanjši pridelek v zadnjih desetih letih, so izpostavili.
Dobro je obrodil zgodnji krompir - povprečni pridelek 18 tone na hektar je primerljiv z letom 2021, so zapisali na statističnem uradu. Krompir so sicer pridelovali na skoraj 2900 hektarjih slovenskih njiv, 92 odstotkov vse površine pa je bilo namenjene poznemu krompirju. Pridelali so ga v povprečju 20,4 tone na hektar oz. za 15 odstotkov manj kot leto prej.
Površina, posejana z bučami za olje, je bila lani skoraj 20 odstotkov manjša, za toliko je bil lažji tudi skupni pridelek - znašal je skoraj 2000 ton. S poletno sušo so se medtem nekoliko bolje spoprijemali hmeljarji. Povprečni pridelek hmelja je bil primerljiv z letom prej - 1,4 tone na hektar, a je bilo to še vedno za osem odstotkov manj od desetletnega povprečja.
Površina s sojo se je ponovno povečala, in sicer za skoraj četrtino. Znašala je nekaj več kot 2300 hektarjev, na njej pa so pridelali več kot 5300 ton sojinega zrnja.
Na podobnih površinah kot leto pred tem so poželi za četrtino manj silažne koruze - skupni pridelek je tehtal okoli 942.500 ton. Povprečni pridelek 31,8 tone na hektar je bil skoraj za 30 odstotkov manjši od povprečnega pridelka zadnjih desetih let in drugi najmanjši v tem obdobju.
Zaradi poletne suše je bil za četrtino manjši tudi pridelek detelje in lucerne. Znašal je 4,5 tone na hektar in je bil najmanjši v zadnjih desetih letih. Povprečni pridelek sena s trajnega travinja in pašnikov je obsegal 3,9 tone na hektar. To je bilo za skoraj 30 odstotkov manj kot leto prej in za prav toliko manj od desetletnega povprečja.
Lanska sadna letina je bila po podatkih statistikov boljša od prejšnje. Intenzivni nasadi jablan pokrivajo največji delež vseh intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji, in sicer več kot 2000 hektarjev. Jabolka so obrodila dobro - s 24,1 tone na hektar je bil pridelek primerljiv z desetletnim povprečjem. V primerjavi s slabšo letino v 2021 so sadjarji pridelali dvakratnik takratnega pridelka jabolk - skoraj 49.000 ton.
Površina oljčnikov se medtem povečuje od leta 2012, lani se je povečala za pet odstotkov. Na skoraj 1600 hektarjih so pridelali okoli 2500 ton oljk, kar je bilo 1,6 tone na hektar in primerljivo s povprečjem zadnjih desetih let. Breskve in nektarine v intenzivnih sadovnjakih so obrodile slabše - 8,5 ton na hektar je po pojasnilih statističnega urada šestkratnik zelo slabega pridelka v letu pred tem, a za tretjino manj od povprečja v zadnjem desetletnem obdobju.
Večina sadnih vrst v ekstenzivnih sadovnjakih je obrodila bolje od povprečnih pridelkov zadnjih desetih let. Z ene jablane so pobrali povprečno 41 kilogramov jabolk oz. za četrtino več od desetletnega povprečja.
V vinogradih je bilo lansko stanje primerljivo s predlanskim. Površina vinogradov se od leta 2017 zmanjšuje. Na skoraj 70 odstotkih vseh površin so vinarji pridelovali bele sorte grozdja. Povprečni pridelek 5,7 tone na hektar je bil za več kot 10 odstotkov manjši od povprečja v zadnjem desetletnem obdobju. Rdeče sorte so obrodile za več kot deset odstotkov bolje kot leto prej (5,6 tone na hektar) in za deset odstotkov manj od povprečja zadnjih desetih let.
Povprečni pridelki zelenjadnic so bili lani manjši. Skupna pridelovalna površina zelenjadnic je znašala skoraj 6100 hektarjev, kar je primerljivo z letom prej. Na več kot polovici teh površin so pridelovali tržne zelenjadnice. Največji delež površine je bil posejan s solato; obrodila je za skoraj petino slabše kot leto pred tem (12,9 tone na hektar).
Skupno so lani pridelali skoraj 90.700 ton zelenjadnic, od tega je bilo skoraj 59.500 ton namenjenih za trg. Skupni pridelek je bil za petino lažji kot leto prej, so sklenili na statističnem uradu.
