V povezavi z okoljskimi zahtevami je med drugim dejal, da je ekstenzifikacija v nasprotju s cilji doseganja prehranske varnosti. Opozoril je tudi na upad zanimanja za izobraževanje v panogi.
"Zahteve kmetov, ki so jih ti predstavili ob petkovem opozorilnem protestu na več shodih po državi, ko so pozvali k spodbudnemu okolju za kmetovanje, so upravičene in argumentirane, morda v nekaterih segmentih celo preveč splošne in premalo ostre," pravi redni profesor s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Črtomir Rozman (na fotografiji).
Predvsem bi si bilo smiselno prizadevati še za odpravo oz. zmanjšanje birokratizacije predvsem na področju dopolnilnih dejavnosti in na ta način še dodatno zagotoviti boljše razmere za delovanje kmetijstva, je v pogovoru za STA dejal Rozman.
Stanje v kmetijstvu je po njegovih besedah na nek način resno. Čeprav so se v zadnjih letih povišale cene kmetijskih pridelkov, pa je na drugi strani prišlo tudi do podražitev na vhodni strani in se je pridelava podražila, je opozoril.
"Hkrati s tem pa mi nikoli ne moremo biti konkurenčni ekstremno velikim proizvajalcem tako po Evropi kot tudi preko luže. Zaradi tega bo prepuščanje vsega trgu pripeljalo do tega, da bomo na srednji rok ostali brez določenih pridelav in tudi predelav. Delno se je to v nekaterih panogah že zgodilo, denimo višenj praktično več nimamo, ker nismo šli na eni strani v korak s časom, na drugi strani nam je padla predelovalna industrija," je izpostavil Rozman.
Situacija je po njegovih besedah kompleksna, naložbe v kmetovanje pa so trenutno povezane s precejšnjimi tveganji, ki niso le tržno-cenovna in proizvodna, ki jih povzroča vreme, ampak tudi institucionalna. Kmetje ne vedo, kakšno bo institucionalno oz. zakonodajno okolje, v katerem bodo kmetovali. "Tveganje je vedno prisotno, kmetje imajo določeno averzijo do tveganja, to pomeni, da se težko odločajo za neke bolj smele investicijske projekte, ker razmere niso stabilne," je opozoril.
Glede vse več okoljskih zahtev, ki so jih kmetje ob protestu posebej izpostavili, pa je Rozman dejal, da je dejstvo, da te vse bolj ovirajo neko normalno kmetovanje, predvsem s širjenjem zaščitenih območij, kjer je kmetovanje tako ali drugače omejeno in onemogoča doseganje neke ekonomske učinkovitosti.
A pravi, da bi bile okoljske zahteve po eni strani dobre, če bi bili nato izpadi dohodka zaradi tega popolnoma kompenzirani. "Če vi nekomu prepoveste normalno rabo npr. travinja, mu morate to kompenzirati. Kmet je namreč zaradi tega prisiljen ali zmanjšati čredo ali dokupovati krmo," je ponazoril sogovornik.
"Vsekakor pa je ta ekstenzifikacija v nasprotju s ciljem doseganja neke prehranske varnosti. In vse od osamosvojitve naprej se proizvodni vidik zagotavljanja preskrbe s hrano zanemarja," je ocenil Rozman.
Predvsem zaradi omenjenih negotovosti in tveganj pa se dogaja, da izgubljamo kadre iz kmetijstva in posledično tudi kmetije. "Res je, da se določene kmetije na drugi strani večajo, ravno tako pa se nam večajo zaraščene površine. To kaže na to, da bi morali več na tem delati, da bi ohranjali to kadrovsko maso znotraj kmetijstva," je poudaril redni profesor.
Rozman med drugim "absolutno podpira" tudi zahtevo kmetov za popolno zavrnitev uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev na ravni celotne države. Dejal je, da je Slovenija že v obdobju 2000-2015 praktično prepolovila rabo aktivnih snovi v tonah, hkrati je v Sloveniji na tem področju zelo dobro urejena kontrola.
Uredba bi po njegovih besedah bila škodljiva in bi pomenila dodatno opuščanje kmetovanja in zaraščanje površin. "Če bo ministrstvo državotvorno, si bo vsekakor prizadevalo, da se prepreči sprejetje te uredbe in njeno izvajanje v Sloveniji," je dejal.
Glede prihodnosti kmetijstva in tudi na splošno pa bi si glede na klimatske spremembe po njegovih besedah morali vsi prizadevati predvsem za čim hitrejšo gradnjo namakalnih sistemov oz. za celotno politiko upravljanja z vodo na ravni države.
