Na teh gospodarstvih so zvišali vrednosti točk.
Seja je potekala tik pred začetkom kampanje zbiranja vlog za kmetijske subvencije iz novega programskega obdobja 2023-2027. Na njej je ministrstvo predstavilo popravek modela točkovanja, ki ga je skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije opravilo v začetku leta, so danes sporočili z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kot so pojasnili, so deležniki v času predstavitve posodobljenega modela točkovanja podali več predlogov in pripomb, pri čemer se jih je največ nanašalo na vrednotenje strmine. Na povabilo predstavnikov kmetov iz Haloz si je nato ministrica s sodelavci ogledala značilnosti Haloz, predvsem pa izredne strmine, ki močno otežujejo obdelavo.
"Ministrstvo je na podlagi odzivov napovedalo revizijo točkovanja v letošnjem letu, ker pa je prišlo do zamika začetka oddaje zbirnih vlog, je skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije izvedlo popravek modela točkovanja s poudarkom na vrednotenju strmin na nižjih nadmorskih višinah in specifične omejitve za območje Krasa," so poudarili.
Člani sveta so se seznanili z informacijo o stanju glede bonitiranja kmetijskih zemljišč, ki ga je Geodetska uprava RS posodobila lani. Na nekaterih območjih je namreč prišlo do velike spremembe v številu bonitetnih točk, s katerimi se kmetovalci ne morejo strinjati, saj vrednost bonitetnih točk ne odraža dejanskega stanja v naravi.
Ministrico so zato opozorili na posledice tako določenih točk, ki so podlaga za določitev katastrskega dohodka kmetijskih in gozdnih zemljišč. Izpostavili so, da bi morala geodetska uprava napake odpraviti po uradni dolžnosti, in ne le na zahtevo lastnikov zemljišč, ter pozvali tudi ministrstvo za čim hitrejšo rešitev problematike.
Svet je pozdravil predlog spremembe zakona o divjadi in lovstvu, ki je v javni obravnavi. Temeljne spremembe se tičejo namena novega javnega gospodarskega zavoda, označevanja divjadi po odstrelu, dovolilnic za lovske goste, poseganje na nelovnih površinah ter možnost e-obveščanja o nastali škodi.
.jpg)
