Na rast skupne vrednosti so vplivale predvsem višje cene pridelkov.
Vrednost prodanih zelenjadnic je predstavljala približno polovico vrednosti vseh prodanih pridelkov in je v primerjavi z letom prej zrasla za več kot pet odstotkov.
Pridelovalci kmetijskih pridelkov so v tej skupini prodali največ solatnic, sledile so plodovke in čebulnice. Za kilogram zelene solate je bilo treba plačati v povprečju 3,04 evra, za kilogram radiča 5,04 evra, za kilogram paradižnika 3,21 evra, za kilogram paprike 3,19 evra, za kilogram čebule 2,51 evra, za kilogram česna 8,05 evra, za kilogram stročjega fižola 5,63 evra, za kilogram fižola v zrnju pa 6,05 evra. Bučke so v povprečju stale 3,34 evra, belo zelje 1,39 evra.
Kilogram krompirja je v povprečju stal 1,33 evra, liter svežega mleka 1,39 evra, kilogram sira vseh vrst 14,42 evra, liter oljčnega olja 14,75 evra, kilogram kislega zelja 2,37 evra, kilogram kisle repe 2,24 evra. Liter medu je v povprečju stal 12,05 evra, kilogram svežih gob pa 20,79 evra.
Vrednost prodanega sadja je medtem predstavljala približno četrtino celotne vrednosti prodanih pridelkov. Na letni ravni se je vrednost zvišala za nekaj več kot osem odstotkov. Od sadja so pridelovalci prodali največ jabolk. Za kilogram namiznih jabolk je bilo treba odšteti v povprečju 1,88 evra.
Kilogram hrušk je v povprečju stal 2,48 evra, kilogram češenj 6,48 evra, kilogram breskev in nektarin 3,44 evra, kilogram marelic 3,87 evra, kilogram jagod pa 5,55 evra.
