Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel osem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem pa so statistiki bistveno navzgor popravili podatke o primanjkljaju za leti 2021 in 2020.
Italijanska vlada je glede javnofinančnega primanjkljaja za lansko leto ciljala na 5,6-odstotni delež BDP.
Državni statistiki so medtem popravili podatke o primanjkljaju za leto 2021, in sicer so delež zvišali s 7,2 odstotka na devet odstotkov. Leta 2020 je javnofinančni primanjkljaj po popravljenih podatkih znašal 9,7 namesto 9,5 odstotka, danes objavljeno poročilo Istata povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Revidirani podatki sledijo direktivi, ki jo je prejšnji mesec izdal evropski statistični urad Eurostat, ki zahteva, da se davčni dobropisi obračunajo v državnih proračunih, ko so izdani, in ne več, ko dejansko vplivajo na davčne prihodke. To vključuje kredite, izdane v okviru tako imenovane sheme Superbonus, ki jo je uvedla prejšnja italijanska vlada leta 2020, za katere je nova premierka Giorgia Meloni prejšnji mesec izjavila, da so "ušli izpod nadzora", poroča AFP.
V okviru izjemno priljubljene sheme je država subvencionirala energetsko sanacijo in druge ukrepe za bolj zelene domove, pri čemer je bila subvencija podeljena v obliki davčne olajšave ali znižanja davka. Z davčnimi olajšavami je bilo mogoče trgovati in so postale nekakšna vzporedna valuta, poudarja AFP.
Skladno z načrti je shema Superbonus pomagala pri okrevanju gradbenega sektorja in širšega italijanskega gospodarstva po epidemiji covida-19, vendar je državo do zdaj po podatkih finančnega ministrstva stala 61,2 milijarde evrov.
Z upoštevanjem ostalih gradbenih bonusov znesek dosega 110 milijard evrov oziroma približno šest odstotkov BDP. V proračunu je bil predviden skupni strošek 72,3 milijarde evrov, kar je ustvarilo luknjo v višini 37,7 milijarde evrov, poroča AFP.
