Finančni položaj gospodinjstev se je lani poslabšal

ANALIZA

Slovenija

10.02.2023

Delež gospodinjstev, ki so ocenila, da so s svojimi dohodki mesec preživela lahko oziroma zelo lahko, se je lani v primerjavi z letom 2021 zmanjšal za štiri odstotne točke na 24 odstotkov.

Enotedenske letne počitnice so bile enako dostopne kot pred letom dni, več pa je bilo druženja s prijatelji in sorodniki, kažejo danes objavljeni podatki Sursa.

Delež gospodinjstev, ki so s svojimi dohodki težko oziroma zelo težko preživela mesec, se je lani povečal za dve odstotni točki na 16 odstotkov. Z manjšimi težavami je mesec preživelo 30 odstotkov gospodinjstev, 31 odstotkov pa dokaj lahko, je objavil Statistični urad RS (Surs).

Delež gospodinjstev, ki so mesec preživela brez težav (lahko oziroma zelo lahko), je bil največji v osrednjeslovenski (29 odstotkov) in goriški statistični regiji (29 odstotkov), najmanjši pa v koroški (16 odstotkov).

Na finančni položaj gospodinjstev vplivajo tudi stanovanjski stroški. Za četrtino gospodinjstev so bili ti veliko breme, kar je bilo za tri odstotne točke več kot leto prej. Da stanovanjski stroški zanje sploh niso breme, je menilo 17 odstotkov gospodinjstev oziroma za dve odstotni točki manj.

Nepričakovane izdatke v znesku 750 evrov bi si lahko privoščilo 72 odstotkov gospodinjstev; največ v goriški statistični regiji (83 odstotkov), najmanj pa v koroški (57 odstotkov).

Da je bilo njihovo stanovanje lani v dobrem stanju - to pomeni, da niso zaznali težav niti zaradi puščajoče strehe, vlažnih sten ali vlažnih temeljev niti zaradi trhlih okenskih okvirjev ali tal - je navedlo 82 odstotkov gospodinjstev. V letu pred tem je bilo takih 80 odstotkov. Za dve odstotni točki manj gospodinjstev (96 odstotkov) pa si je lahko privoščilo primerno ogrevano stanovanje.

Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva bi si lani finančno lahko privoščilo 80 odstotkov gospodinjstev, kar je enak delež kot leto prej. Na ravni statističnih regij je bil delež najvišji v osrednjeslovenski (87 odstotkov) in gorenjski (86 odstotkov), najnižji pa v koroški (67 odstotkov) statistični regiji.

Splošno zadovoljstvo z življenjem so osebe, stare 16 ali več let, ocenile s povprečno oceno 7,6 (na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen)). To je za 0,1 vrednosti ocene manj od povprečne samoocene iz leta 2021. Prebivalci gorenjske statistične regije so splošno zadovoljstvo z življenjem ocenili za 0,3 ocene višje od slovenskega povprečja (7,9), z najnižjo oceno, za 0,3 nižjo od povprečja, pa so svoje zadovoljstvo ocenili prebivalci pomurske statistične regije (7,3).

S prijatelji in sorodniki se je ob pijači ali kosilu oziroma večerji vsaj enkrat na mesec družilo 87 odstotkov oseb, starih 16 ali več let, kar je za 19 odstotnih točk več kot v 2021 in za šest odstotnih točk manj kot v predkoronskem letu 2019 (93 odstotkov). Zaradi finančnih razlogov se ni družilo dva odstotka oseb, kar je približno enako kot v preteklih letih. Med preostalimi razlogi so bili v približno enaki meri zastopani razlogi, povezani z epidemijo covida-19 (šest odstotkov), in drugi razlogi (pet odstotkov).

S plačljivimi prostočasnimi aktivnostmi se je ukvarjalo 43 odstotkov oseb, starih 16 ali več let, kar je za pet odstotnih točk več kot v letu prej, še vedno pa za 12 odstotnih točk manj kot v predkoronskem letu 2019. Med razlogi, zakaj se niso udeleževali tovrstnih aktivnosti, pa lani niso več izstopali razlogi, povezani s covidom-19 (deset odstotkov), temveč drugi razlogi (38 odstotkov).