Količina nevarnih odpadkov, nastalih v EU, se kljub ukrepom za njihovo zmanjšanje od leta 2004 stalno povečuje, ugotavlja Evropsko računsko sodišče. V objavljenem pregledu pojasnjuje izzive pri ravnanju s temi odpadki: boljše razvrščanje, zagotavljanje sledljivosti, višja stopnja recikliranja in boj proti nezakoniti trgovini.
"EU mora ukrepati glede tega, da nastaja vse več nevarnih odpadkov," so v sporočilu za javnost navedli članico Evropskega računskega sodišča, pristojno za pregled, Evo Lindström.
"Najprimernejša načina za ravnanje z nevarnimi odpadki sta recikliranje in energijska predelava, odstranitev pa se kot ena od možnosti lahko uporabi samo v skrajnem primeru. Vendar se v EU več kot 50 odstotkov nevarnih odpadkov še vedno preprosto odstrani," je dodala.
Najboljši način za obravnavo nevarnih odpadkov je preprečitev tega, da sploh nastanejo, kar je že od leta 1991 ena od prioritet EU. Ukrepi EU so osredotočeni na to, kako gospodarski subjekti načrtujejo in proizvajajo proizvode, to, da onesnaževalci odgovarjajo za svoje odpadke, in zagotavljanje boljših informacij potrošnikom. Kljub tem pobudam se količina nevarnih odpadkov, ki nastanejo v EU, ne zmanjšuje, ugotavlja Evropsko računsko sodišče.
Nevarne odpadke je treba obdelati v namenskih obratih za obdelavo v skladu s strogimi pravili in varnostnimi zahtevami. S tem povezano upravno breme in višji stroški za gospodarske subjekte pomenijo tveganje nedovoljene trgovine z nevarnimi odpadki, pri kateri se nastali odpadki ne deklarirajo kot nevarni, temveč nezakonito odlagajo ali pošiljajo drugam, opozarjajo.
Revizorji poudarjajo, da bi pravilno razvrščanje nevarnih odpadkov in njihovo pravilno sledenje lahko prispevala k preprečevanju nepravilne obdelave in nezakonitih bližnjic, vendar ugotavljajo, da se nevarni odpadki v različnih državah članicah razvrščajo različno. Poleg tega menijo, da bi Evropska komisija lahko okrepila svoja prizadevanja za uskladitev veljavne zakonodaje EU. Uskladitev nacionalnih elektronskih registrov nevarnih odpadkov z načrtovanim evropskim registrom za pošiljke odpadkov bi lahko pripomogla k uspešnejšemu sledenju nevarnim odpadkom v njihovem celotnem življenjskem ciklusu, predlagajo.
Če je le mogoče, je treba po njihovem mnenju nevarne odpadke pripraviti za ponovno uporabo ali reciklirati. Vendar veliko nevarnih odpadkov ni primernih za ponovno uporabo, recikliranje pa je omejeno zaradi tehničnih težav in pomanjkanja tržnih možnosti za recikliran material.
Revizorji v pregledu poudarjajo, da bi bile z boljšo tehnologijo in zmogljivostjo za recikliranje povezane tudi nekatere priložnosti: s ponovnim pridobivanjem kritičnih surovin iz elektronskih naprav in drugih odpadkov bi bilo na primer mogoče podpreti strateško avtonomijo EU.
Nezakonita trgovina z nevarnimi odpadki in njihovo nezakonito odlaganje ostajata donosni dejavnosti. Zgolj za nezakonito trgovino z odpadki naj bi letni prihodki znašali med 1,5 milijarde in 1,8 milijarde evrov. Odkrivanje, preiskave in pregon so po ugotovitvah revizorjev redki, kazni pa nizke.
Možnosti za nezakonito trgovino bi se lahko omejile z uporabo digitalizacije za boljše sledenje nevarnim odpadkom in za boj proti lažnim prijavam ter z bolj odvračilnim mehanizmom sankcij, predlagajo in menijo, da bi k temu lahko dodatno prispevala tudi prepoved vseh pošiljk odpadkov, namenjenih odstranitvi, ki jo je Evropska komisija predlagala leta 2021.