Za toliko bo nižja tudi potrošnja, posledično pa bo manj rasel BDP, so dodali.
Predstavniki 13 osrednjih delodajalskih in drugih interesnih organizacij, ki so decembra pozivali k ustavni presoji dohodninske novele, kar so poslanci SDS in NSi konec leta 2022 tudi realizirali, so v sporočilu za javnost ponovili, da bodo s spremembami, ki so v veljavo stopile 1. januarja, izgubili vsi zaposleni; na kratek rok bodo izjema le prejemniki minimalnih plač in mladi.
V zvezi s prejemniki minimalne plače so pojasnili, da bodo na račun višje dodatne splošne olajšave za tiste z najnižjimi dohodki v letih 2023 in 2024 letno sicer pridobili okoli 210 evrov neto, a bodo v treh letih vseeno prejeli 240 evrov nižji neto prejemek kot pred spremembo. "Z rastjo bruto minimalne plače namreč postaja učinek dviga dodatne splošne olajšave manj pozitiven od dviga splošne olajšave, ki je ne bo," so pojasnili v združenjih.
Mladi zaposleni do 29. leta so po zadnji spremembi upravičeni do 1300 evrov olajšave za mlade. Tako pri 2000 kot pri 4000 evrov bruto plači bodo na račun prejeli več, kot bi sicer, saj je olajšava za mlade višja od znižanja splošne olajšave, ki je pri 500 evrih. Bo pa to veljalo zgolj za leti 2023 in 2024, ne pa več v letu 2025, so nadalje poudarili v delodajalskih organizacijah.
"Olajšave se naj bi po novem uskladile z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna, in sicer najmanj v višini 50 odstotkov rasti povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji za junij tekočega leta v primerjavi z junijem prejšnjega leta," so spomnili. V obdobju od leta 2024 naprej to po njihovih izračunih pomeni v povprečju 0,4 odstotne točke nižjo uskladitev olajšav na leto.
Precej slabše jo bodo po izračunih odnesli prejemniki povprečne in višjih plač. Letos bo imel prejemnik 2000 evrov bruto plače, kar je blizu povprečne plače v lanskem letu, na letni ravni 130 evrov nižjo plačo, in sicer zato, ker se splošna olajšava s 4500 namesto na 5500 evrov zvišuje na 5000 evrov.
Pri 4000 evrov bruto plače bo neto plača na letni ravni za 165 evrov nižja kot sicer. V primeru, da ima zaposleni vzdrževane člane, bo negativna sprememba ublažena, ker se olajšavi za vzdrževane člane v letih 2023 in 2024 višata za 7,5 odstotka.
V treh letih bo prejemnik povprečne plače prejel 1170 evrov nižji neto prejemek, prejemnik dvakratnika povprečne plače pa 1485 evrov manj.
Bistveno večja je razlika pri zaposlenem z 12.000 evrov bruto plače, ki bo zaradi 500 evrov nižjega dviga splošne olajšave in predvsem zaradi dviga davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu s 45 na 50 odstotkov na letni ravni prejel 1880 evrov nižjo neto plačo kot sicer, v treh letih pa 7000 evrov nižjo. V primeru, da ima vzdrževane člane ali je star do 29 let, bo negativna sprememba nekoliko ublažena.
Spremembe na področju obdavčitve nagrade za poslovno uspešnost z dohodnino so manj ugodne za vse prejemnike nagrad, višjih od 2000 evrov bruto, so tudi zapisali v delodajalskih organizacijah.
Poleg tega novela po njihovih navedbah drastično posega v davčni položaj kmetov na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo. Subvencije za ta območja niso dohodkovna plačila in zato doslej niso bile obdavčene. Problematika na novo uvedene obdavčitve pa se nanaša na 46.661 od 55.766 kmetij.
"Uvedene spremembe pretežno povečujejo obdavčitev fizičnih oseb z dohodnino ali večajo obdavčitev dohodkov od nepremičnin in ponovno uvajajo davčno manj ugodno obravnavo prodaje lastnih delnic podjetjem. Sedaj so vse oči uprte v ustavno sodišče, ki mora v čim krajšem času odločiti o zadržanju izvajanja novele zakona," so še poudarili predstavniki delodajalskih in drugih interesnih združenj.
