Digitalna transformacija v zadnjih letih popolnoma spreminja pomen nakupovanja. Dinamika razmaha spletne trgovine je v nekaterih kategorijah revolucionarna, drugod pa bolj postopna – med slednjimi so zagotovo najbolj zanimivi izdelki vsakdanje rabe oziroma široke potrošnje.
Avtorica: Tea Svatina Lorenci
Kako se spreminjajo (spletne) nakupne navade v tej kategoriji na globalni ravni in v Sloveniji ter kakšne priložnosti se odpirajo trgovcem na sMind.si?
GLOBALNO: Vzpon "digitalnega dostavljalca”
V 50-ih in 60-ih letih je bilo v Evropi izredno priljubljeno naročanje živil z dostavo na dom. Kot kažejo podatki raziskovalne družbe Nielsen, ki je preverjala nakupne navade v kategoriji izdelkov vsakdanje rabe, se takšna oblika nakupovanja na globalni ravni vrača, a s pomembno razliko.
Medtem ko so včasih potrošniki naročilo opravili preko telefona, danes za to uporabljajo spletno stran trgovca in mobilne aplikacije.
Četrtina od 30.000 vprašanih potrošnikov iz več kot 60 držav je na spletu že naročila dostavo živil na dom, kar 55 % jih namerava takšne storitve uporabljati v prihodnosti! Približno 14 % globalne populacije pravi, da že uporablja spletne storitve, ki omogočajo samodejna naročila živil v določenih časovnih frekvencah, 13 % jih nakupuje v virtualnih supermarketih. Nekoliko manjši delež (1 od 10 potrošnikov) uporablja "klikni in prevzemi” rešitve, kjer izdelke naročijo na spletu in jih nato prevzamejo v trgovini ali na drugi lokaciji.
SLOVENIJA: Priložnosti za razvoj je še veliko
Kot pojasnjuje Darko Dujič, izvršni direktor Ceneje d.o.o., sta konkurenčnost dejavnosti in razvoj trgovine z izdelki vsakdanje rabe izredno dinamična tudi v Sloveniji, a digitalna transformacija pri nas zaenkrat še ni bistveno posegla v nakupne navade v tej kategoriji – vsaj tako izgleda na prvi pogled.
Glede na sveže podatke največje raziskave spletnega nakupovanja v Sloveniji, Shopper’s Mind v izvedbi podjetja Ceneje in agencije Valicon, je bilo lani v skupini izdelkov vsakdanje rabe na spletu opravljenih le okoli 3 odstotke nakupov, podobno kaže raziskava Consumer Barometer v izvedi TNS, IAB in Googla, in sicer 4 odstotke. Vendar pa smo Slovenci veliko bolj napredni z vidika uporabe spleta za raziskovanje ponudbe izdelkov v tej kategoriji, saj je pred nakupom raziskavo na spletu opravilo 30 % internetnih uporabnikov.
Presezite pričakovanja potrošnikov
Mnogi potrošniki so pri spletnem nakupovanju izdelkov široke potrošnje nezaupljivi, saj prisegajo na fizični stik z izdelkom. Iz tega razloga je ključno, da presežete njihova pričakovanja med vsako interakcijo, še posebej pri prvem stiku z vašo spletno stranjo. Primer dobre prakse so kakovostni varovalni ukrepi za primere, ko se naročeni izdelek na poti poškoduje ali ne izpolnjuje kupčevih pričakovanj.
Zagotovite enostavnost nakupa
Prioriteti pri vzpostavitvi spletnega mesta ali aplikacije morata biti funkcionalnost in enostavnost uporabe, pomoč mora biti vedno na dosegu roke, postopek zaključka nakupa pa varen in hiter. Če je uporabniška izkušnja slaba, je verjetnost, da bo potrošnik zapustil digitalno košarico, precej večja.
Spoznajte trg
Poglobljeno spoznajte lokalno tržišče (demografijo, preference potrošnikov, stroške poslovanja, konkurenco itd.) ter temu ustrezno prilagodite strategijo.
Razmislite o specializirani ponudbi
Številni sodobni poslovni modeli se poslužujejo celostnega pristopa in skušajo s ponudbo pokrivati vse kategorije, a dejstvo je, da so nekatere blagovne skupine in s tem prodajne priložnosti bolj primerne za spletne kanale kot druge. Primeri dobrih praks že obstajajo v segmentih otroške opreme, "suhih” živil ter izdelkov za osebno nego.
Uporabite alternativne pristope
Razmislite o funkcijah, ki bodo na eni strani napolnile digitalne košarice, na drugi pa potrošnikom zagotavljale dodano vrednost. Stroški dostave na dom ter modelov "klikni in prevzemi” so za ponudnike z vidika logistike velik izziv, a rešitev so lahko alternativni pristopi ter povezovanje s strokovnjaki s področja distribucije.
