V Sloveniji je Hofer prisoten od leta 2005, Lidl pa od leta 2007. Kje je skrivnost njunega uspeha?
Lidl in ALDI (v Sloveniji pod imenom Hofer), trgovski verigi s sedežem v Nemčiji, potrpežljivo in sistematično rasteta v vseh državah, kjer delujeta, ter uspešno osvajata tržne deleže na račun bistveno večjih konkurentov
Diskontna prodaja je bila sprva zgolj domiselna podjetniška ideja, a je sčasoma dozorela v uspešen koncept. Odpovedovala sta se oglaševanju in se zanašala na sloves nizkih cen. Kupci so postopoma ugotovili, da se, tako pri ALDI-ju, kot tudi Lidlu, za nizkimi cenami skriva tudi kakovost samih izdelkov.
S postopno rastjo in uspešno mednarodno širitvijo svojih diskontnih trgovin, sta Lidl in ALDI postala največja nizkocenovna diskontna trgovca na svetu.
Prepričala sta s preprosto formulo - kupec ve, kaj, za koliko in od kje bo izdelke dobil, hkrati pa konstantno pridobivajo zaupanje s kakovostjo.
V svojih trgovinah večinoma ponujata izdelke lastnih blagovnih znamk in stalno dopolnjujeta svojo ponudbo. Za njun poslovni koncept je značilno hitro obračanje blaga v poslovalnicah in skrbno načrtovanje vseh logističnih poti od dobavitelja do končnega kupca, racionalizacija ter optimizacija.
Njune poslovalnice so praviloma zgrajene po enakem principu, kar kupcem omogoča, da se v vsaki poslovalnici takoj znajdejo. V ALDI-ju in Lidlu ni nič naključno, temveč je vse 100-odstotno premišljeno, namensko posvečeno k čim večji učinkovitosti. Uspehi so rezultat dinamičnega razvojnega procesa, naravnanega na trg in njegova načela delovanja.
Kmalu po prihodu v Slovenijo, sta se ALDI pod imenom Hofer in Lidl prilagodila povpraševanju in v svojo ponudbo vključila izdelke slovenskih dobaviteljev. Na ta način še dodatno utrjujeta svojo vez z okoljem. Hoferjev in Lidlov sistem pa slovenskim dobaviteljem odpira tudi možnosti, da preko njiju vstopajo na druge trge, kjer sta prisotna. V Sloveniji sta v zadnjih letih odpirala od tri do pet novih trgovin na leto, zato je bila rast njihove prodaje na leto najmanj od 10- do 20-odstotna. Uradnih ocen o tržnih deležih obeh diskontov ni, neuradno pa zavzemata petino slovenskega trga. Vedno večjo priljubljenost obeh trgovinskih verig v Sloveniji kažejo tako raziskave, kot tudi številne prejete nagrade.
| O Aldiju (Hoferju) in Lidlu Aldi je bil ustanovljen leta 1913 v Essnu, Lidl pa leta 1930 kot veriga Schwarz v Neckarsulmu, v Slovenijo je Hofer vstopil leta 2005 in ima pri nas okoli 1500 zaposlenih in 81 poslovalnic (v Nemčiji 1860), Lidl pa leta 2007 in ima okoli 1300 zaposlenih ter 48 trgovin (v Nemčiji 3000). Hofer dela z več kot 115 slovenskimi dobavitelji, Lidl jih ima okoli 70, leta 1961 je bil Aldi razdeljen na Aldi Nord in Aldi Sud in slednji je prisoten v 17 državah na 3 celinah (Evropa, S.Amerika oz. ZDA in Avstralija), ima tam okoli 100.000 zaposlenih in 5400 poslovalnic, Lidl pa je prisoten v 30 državah Evrope in ima okoli 215.000 zaposlenih ter več kot 10.0000 poslovalnic na stari celini. |
