Na ponedeljkovi novinarski konferenci o okrepljenem sodelovanju družbe Mercator in Zadružne zveze Slovenije, ki je potekala kar med policami "najboljšega soseda", smo se pogovarjali z direktorjem Kmečke zadruge Krško, Janezom Živičem, ki je bil lani izbran tudi za aktualnega ambasadorja Cvička, redno pa izbirajo tudi kraljico oz.kralja vina, kakršnega ni nikjer na svetu.
InStore: Kakšen je vaš položaj med slovenskimi zadrugami glede velikosti in koliko zaostajate npr. za metliško, ki je na 1.mestu ali pa za sosednjo Krko?
Živič: Po prometu je v Sloveniji tudi zaradi grosistične prodaje največja zadruga Metlika, mi pa smo po prometu med manjšimi. A če govorimo o posameznem izdelku oz. blagovni znamki smo s Cvičkom daleč najboljši oz najbolj prodajani tudi kar zadeva Mercator. Naša zadruga pridela milijon litrov Cvička na leto, naš letni promet je med 2,5 in 3 milijoni evrov. Imamo še približno 500.000 litrov mleka, ki ga prodamo v Ljubljanske mlekarne in pa del odkupa živine, a predvsem smo vinogradniško-vinarska zadruga.
InStore:Koliko pa ste se morali boriti za zaščito imena Cvička na ravni države oz. EU, da ne bi imeli težav kot jih ima npr. sedaj Teran s Primorske predvsem s sosedi s Hrvaške?
Živič:Cviček je samo dolenjski! To zgodbo, ki jo ima sedaj Teran smo mi preživeli leta 2001, ko je med številnimi tudi Mercator želel imeti blagovno znamko, polnil pa ga je nekaj časa tudi hrvaški Badel. Nato je prišlo do povezovanja dolenjskih vinogradnikov in zaščite geografskega porekla in predpisa pridelave tega vina, ki je naš ponos.Ta zaščita nam omogoča danes, da smo na trgovskih policah in se prodajamo sami.
Njegovo veličanstvo - Cviček
Današnja Kmečka zadruga Krško z.o.o. je bila ustanovljena leta 1993 in ima lastne vinogradniške površine na posestvu Sremič, kjer pridelujejo vrhunska bela in rdeča ter predikatna vina. Grozdje za cviček PTP pa odkupujejo od svojih članov zadruge.Vinogradništvo ima na Dolenjskem zelo bogato tradicijo. Že Rimljani so na tem območju sadili trte v neposredni bližini rimskega mesta na ruševinah, kjer je zraslo današnje Drnovo pri Krškem. Oživljati ga je začela spet katoliška cerkev v 11. in 12. stoletju. Ena največjih in najbolj urejenih vinskih kleti na Dolenjskem je bila takrat klet Bajnof na Trški Gori. Že v tistem času je bilo dolenjsko vino z imenom cviček zelo čislano. Cviček se je skozi leta s prakso izoblikoval v priznano in cenjeno vino, a v zakonodaji ni našel svojega mesta in zaščite.Dolenjcem je dokončno uspelo zaščititi njihov cviček šele 22. februarja 2001, ko je Državni zbor s sprejetjem novele zakona o vinu zaščitil vino z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja (PTP) in tako zaključil dolgoletna dokazovanja in prizadevanja dolenjskih ljubiteljev cvička PTP, da je pravi cviček PTP lahko le tisti z desnega brega Save, torej iz dolenjskega vinorodnega okoliša. V njihovo zadružno zvezo je združenih kar 6500 vinogradnikov.
Svetujejo, da s trgatvijo žametne črnine še malo počakajo
Trgatev je v polnem teku in pričakujejo kakovostno dober letnik.
Zadnje meritve sladkorja v grozdju žametne črnine so pokazale, da je sladkor nižji kot so pričakovali, zato svetujejo, da s trgatvijo žametne črnine še malo počakajo, da bo grozdje dozorelo vsaj do 64 Oeo, kar je zakonsko najnižja vrednost, da lahko grozdje prevzamejo v predelavo.
P.S. 7.maja so na 44.Cvičkovem tednu v Trebnjem razglasili 18. cvičkovo princeso. Krono je prejela Anja Mrhar iz Čateža pod Zaplazom. Naziv ambasadorja lahko prejme kdorkoli, ki zgodbo o Cvičku za katerega se je nekdanji predsednik Milan Kučan spraševal kdaj bo končno postal vino, uspešno širi po svetu. Dolenjski ponos so lepo sprejeli predvsem na Kitajskem in v Kanadi, a seveda tudi v bližnjih državah kot sta Avstrija in Nemčija.
Na mariborskem Lentu je najstarejša trta stara več kot 450 let...
