Denacionalizacijski postopek, v katerem potomci Anteja Šarića v Radencih in drugih koncih države zahtevajo vračila velikega premoženja vključno z Radensko, se je začel že leta 1993.Današnje Delo poroča, da je zelo verjetno, da Rudolf Höhn Šarič ostane brez zahtevanega premoženja, ki ga je skupaj s češko Kofolo že kanil prodati oz. lastniško sodelovati glede prihodnosti Radenske, ki je v skupini Laško.
"Vse kaže, da si bodo lahko v Radenski glede denacionalizacijskega postopka kmalu oddahnili. Višje sodišče je marca letos že pravnomočno potrdilo sklep okrajnega sodišča v Novem mestu, ki je zavrnilo zahtevek Šaričevih vnukov, sedaj pa zavrnitev zahteve pripravljajo tudi na upravni enoti v Gornji Radgoni," piše današnje Delo.
Leta 2012 so enkrat že zavrnili zahtevek za denacionalizacijo premoženja, sodišče pa je ugotovilo, da so Šariča razlastili zaradi sklepa Avnoja o odvzemu premoženja tujim sodelavcem okupatorja, kar ni predmet vračanja. Sklep višjega sodišča, ki je potrdilo odločitev okrajnega sodišča v Novem mestu, je pravnomočen-
Zagovornika Rudolfa Höhna Šariča sta sicer sprožila revizijo postopka na vrhovnem sodišču, a Delo je od Muniba Vehaboviča in Silva Belca, pravnih zastopnikov Radenske v omenjenem postopku, izvedelo, da se bo podobno zgodilo tudi na UE Gornja Radgona, kjer je strokovna komisija za denacionalizacijo ugotovila, da se denacionalizacijski postopek za premoženje, odvzeto Anteju Šariču, ne more nadaljevati, ker niti Rudolf Höhn Šarič niti Šaričeva vnuka ne morejo biti denacionalizacijski upravičenci po njem.
"Rudolf zato, ker njegov očim Ante nikoli ni bil jugoslovanski državljan in ker je leta 1942 preklical Rudolfovo posvojitev, vnuka pa zato, ker tudi njuna mati (hči Anteja Šariča) ni nikoli imela jugoslovanskega ali slovenskega državljanstva."
Anteja Šarića, rojenega v hrvaški Liki, je sodišče slovenske narodne časti avgusta 1945 obsodilo na 10 let zapora in odvzem vsega premoženja v Radencih (kamor sodi tudi Zdravilišče Radenci, d. o. o., Radenska, d. d., nepremičnine in vinogradi), v Laškem (600 ha gozda) in na Čatežu (Čateške toplice).
Sodišču je takrat predsedoval Viktor Prohinar, javni tožilec je bil Franc Farkaš, branilec pa Franc Gorše, ki se menda v postopku ni niti enkrat oglasil. Vrhovno sodišče RS je po osamosvojitvi Slovenije sicer razveljavilo sodbo. Obtožili pa so ga vseeno, da je kriv, da je dal med okupacijo celotno zdravilišče Radencev v službo okupatorja, da je vabil k sebi Aleksandra Guggenthala, čigar izročitev je zahtevala komisija za raziskovanje vojnih zločinov, da je imel več časa v gosteh nekega višjega nemškega oficirja. Zapisali so še, da je gospodarsko sodeloval z okupatorjem, da je bil vodja nemškega življa v Radencih. V postopku sojenja so pričali trije domačini, vsi zaposleni pri dr. Šariću. Vsi so pripovedovali o visokih oficirjih, ki so med vojno obiskali Zdravilišče Radenci. Dr. Anteja Šarića so kot sodelavca
okupatorja ustrelili 1945.,
Žena Anteja Šarića Vilma, rojena Vilčnik v Hrastniku, je bila najprej poročena z Josefom Hoehnom, rodila je dva sinova; Rudolfa in Josefa. Rudolf živi v Ameriki, Josef je umrl v drugi svetovni vojni, je pa dr. Ante Šarić pred drugo svetovno vojno mednarodno zaščitil zaščitni zank Radenska tri srca. Tri srca je posvetil svojim otrokom (Josef Hoehn Šarić, Vilma Šarić, dr. Rudolf Hoehn Šarić). Danes je tudi to predmet denacionalizacijskega zahtevka, vrednost le tega pa dosega neverjetnih sto milijonov evrov.
Žena Anteja Šarića Vilma, rojena Vilčnik v Hrastniku, je bila najprej poročena z Josefom Hoehnom, rodila je dva sinova; Rudolfa in Josefa. Rudolf živi v Ameriki, Josef je umrl v drugi svetovni vojni, je pa dr. Ante Šarić pred drugo svetovno vojno mednarodno zaščitil zaščitni zank Radenska tri srca. Tri srca je posvetil svojim otrokom (Josef Hoehn Šarić, Vilma Šarić, dr. Rudolf Hoehn Šarić). Danes je tudi to predmet denacionalizacijskega zahtevka, vrednost le tega pa dosega neverjetnih sto milijonov evrov.
| Kdo je Rudolf Hoehn Šarič? Rojen je bil 5. februarja 1926. Osnovno šolo je obiskoval na Kapelskem Vrhu pri Radencih in v Zagrebu. Konec aprila 1945 se je z mamo Vilmo in sestro Vilmo umaknil v Avstrijo. Avgusta 1945 je bil v odsotnosti zaradi sodelovanja z okupatorjem obsojen na tri leta zapora. V Gradcu se je vpisal na medicinsko fakulteto in jo tudi končal, nato pa je nadaljeval študij v Kanadi in ZDA. Postal je profesor psihiatrije na medicinski fakulteti Johns Hopkins. |
