Suša na Celjskem in Velenjskem je največ škode povzročila na njivah, posejanih s koruzo. Škoda v celjski regiji znaša od 30 do 60 odstotkov, v Velenju pa od 40 do 60 odstotkov pridelka.STA poroča, da bo krompirja letos na omenjenih območjih za 40 odstotkov manj, več kot za polovico pa je suša zmanjšala pridelek oljnih buč.
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik je ocenil, da je suša na lažjih, plitvih in prodnatih tleh povzročila škodo praktično na vseh kulturah. Opažajo tudi veliko škode na travnikih in pašnikih na južnih in sončnih legah predvsem na hribovskih in gorskih kmetijah. Škoda nastaja tudi v travniških sadovnjakih in drugih trajnih nasadih, kot so nasadi hmelja in špargljev. Po Jamnikovih besedah je največji obseg škode v porečjih rek Savinje, Dravinje, Pake, Hudinje in Sotle oziroma na lahkih, plitvih in obrečnih tleh.
Veliko škode so poleg pomanjkanja talne vlage naredili tudi vročina in pripeka ter vroč in vrtinčast veter konec julija. Jamnik ocenjuje, da bo na trajnih travnikih in pašnikih izpadla vsaj ena ali celo dve košnji, kar v povprečju pomeni za od 30 do 45 odstotkov škode pridelka. V travniških sadovnjakih, ki niso namakani, pa se je debelitev plodičev ustavila, plodovi intenzivno odpadajo in so opečeni, kot pravi Jamnik, pa bo pridelka za 40 odstotkov manj.
"Ukrepe države ob nesreči je napovedal že kmetijski minister. Predlagamo pa tudi ukrepe na trgu z govejo živino. Zaradi izpada krme bodo rejci namreč prisiljeni zmanjšati stalež goveda, kar se že kaže v povečani ponudbi in padanju cen. Možnost, da bi kmetje viške goveda sploh lahko prodali in za to dosegli vsaj primerno ceno, bi bila velika pomoč kmetijam v tej nesreči," je še dejal Jamnik.
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik je ocenil, da je suša na lažjih, plitvih in prodnatih tleh povzročila škodo praktično na vseh kulturah. Opažajo tudi veliko škode na travnikih in pašnikih na južnih in sončnih legah predvsem na hribovskih in gorskih kmetijah. Škoda nastaja tudi v travniških sadovnjakih in drugih trajnih nasadih, kot so nasadi hmelja in špargljev. Po Jamnikovih besedah je največji obseg škode v porečjih rek Savinje, Dravinje, Pake, Hudinje in Sotle oziroma na lahkih, plitvih in obrečnih tleh.
Veliko škode so poleg pomanjkanja talne vlage naredili tudi vročina in pripeka ter vroč in vrtinčast veter konec julija. Jamnik ocenjuje, da bo na trajnih travnikih in pašnikih izpadla vsaj ena ali celo dve košnji, kar v povprečju pomeni za od 30 do 45 odstotkov škode pridelka. V travniških sadovnjakih, ki niso namakani, pa se je debelitev plodičev ustavila, plodovi intenzivno odpadajo in so opečeni, kot pravi Jamnik, pa bo pridelka za 40 odstotkov manj.
"Ukrepe države ob nesreči je napovedal že kmetijski minister. Predlagamo pa tudi ukrepe na trgu z govejo živino. Zaradi izpada krme bodo rejci namreč prisiljeni zmanjšati stalež goveda, kar se že kaže v povečani ponudbi in padanju cen. Možnost, da bi kmetje viške goveda sploh lahko prodali in za to dosegli vsaj primerno ceno, bi bila velika pomoč kmetijam v tej nesreči," je še dejal Jamnik.
