Delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom praviloma presega delež izdelkov z navedenim tujim poreklom v skupini mleko in mlečni izdelki ter skupini sadje in zelenjava. V prvi je bil najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom v trgovini Tuš (51 odstotkov), najnižji v Eurospinu (šest odstotkov). V drugi skupini je bil najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom v trgovini Spar (54 odstotkov), najnižji v trgovini Mercator (46 odstotkov).
V skupini meso in mesni izdelki je bil najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom v trgovini Lidl (30 odstotkov), najnižji v trgovini Eurospin (sedem odstotkov). V skupinah pekovski izdelki in mlevski izdelki pa se delež izdelkov z navedenim slovenskim poreklom gibal med 0 in 13 odstotkov.
Najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem so zabeležili v Tušu (72 odstotkov), najnižjega v Eurospinu (31 odstotkov). Razlike med diskontnimi trgovci (Hofer, Lidl, Eurospin) in ostalimi (Mercator, Spar, Tuš) so bile opazne predvsem v skupini mleko in mlečni izdelki in skupini mlevski izdelki. Pri diskontnih trgovcih v teh dveh skupinah je delež izdelkov z navedenimi tujim proizvajalcem presegal delež slovenskih proizvajalcev.
V skupini mleko in mlečni izdelki je najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem v Tušu (86 odstotkov), najnižji v Europsinu (17 odstotkov). V skupini meso in mesni izdelki je najvišji delež izdelkov z navedenim slovenskim proizvajalcem v Mercatorju (77 odstotkov), najnižji v Eurospinu (45 odstotkov).
Najvišji delež izdelkov trgovskih znamk so zabeležili v trgovinah Hofer in Lidl (69 odstotkov), najnižjega pa v trgovini Tuš (21 odstotkov). Delež trgovskih znamk je prevladoval pri diskontnih trgovcih (Hofer, Lidl, Eurospin), medtem ko so pri ostalih trgovcih (Mercator, Spar, Tuš) prevladovali izdelki blagovnih znamk. Najvišji delež izdelkov trgovskih znamk je bil v skupini mlevski izdelki (94 odstotkov v trgovini Hofer).
O prioritetah so povprašali tudi 917 potrošnikov, analiza pa je v primerjavi z raziskavo leta 2023 pokazala, da je večji delež pri nakupu pozoren na ceno izdelkov, tudi pri nakupu mesa in mesnih izdelkov in sadja in zelenjave, kjer sicer večina potrošnikov še vedno največ pozornosti namenja državi porekla. Potrošniki opažajo, da prevladujejo izdelki slovenskega porekla v vseh skupinah, razen pri sadju in zelenjavi, vendar pa je delež tako mislečih v primerjavi z letom 2023 nižji.
V analizi, ki sta jo naročila ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter prehranski varuh Branko Ravnik, je izpostavljena pobuda za prostovoljno označevanje države porekla. Pobuda je naslovljena tako na živilsko predelovalne obrate kot trgovce, ki prodajajo izdelke pod njihovo trgovsko blagovno znamko.
Vir: sta
Foto: Arhiv Instore
