Novo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) o statusu alkohola in zdravja uvršča Slovenijo v skupino držav s trendom vse večjega uživanja alkohola. Prekomerno uživanje alkohola je sicer pogosto v več delih sveta, predvsem pa v Evropi, kjer je več kot 14 milijonov ljudi odvisnih od alkohola, ob tem opozarjajo v Zavodu 112.
Slovenija je v poročilu, glede na trende in vzorce pitja alkohola, umeščena v skupino držav srednje vzhodne in vzhodne Evrope, skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Slovaško. V teh državah se količina popitega alkohola povečuje, pomemben delež pa ima predvsem neregistrirana proizvodnja in uživanje alkohola.
Slovenija je tako v skupini držav z visoko stopnjo tveganja obolenja za cirozo jeter in umrljivost zaradi z alkoholom povezanih poškodb in bolezni, kot je denimo rak.
Vsak sedmi Evropejec in vsaka trinajsta Evropejka v starostni skupni med 15 in 64 let sicer umre zaradi škodljivih posledic alkohola, kar pomeni 120.000 prezgodnjih smrti, kaže zadnje poročilo WHO. V Zavodu 112 ob tem opozarjajo, da je to dvakrat več od svetovnega povprečja.
Poročilo kaže, da odrasel človek v EU popije povprečno 10,2 litra alkohola na leto, medtem ko je na Norveškem, v Švici in državah kandidatkah za vstop v EU povprečje 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca.
Slovenija je v poročilu, glede na trende in vzorce pitja alkohola, umeščena v skupino držav srednje vzhodne in vzhodne Evrope, skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Češko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Romunijo in Slovaško. V teh državah se količina popitega alkohola povečuje, pomemben delež pa ima predvsem neregistrirana proizvodnja in uživanje alkohola.
Slovenija je tako v skupini držav z visoko stopnjo tveganja obolenja za cirozo jeter in umrljivost zaradi z alkoholom povezanih poškodb in bolezni, kot je denimo rak.
Vsak sedmi Evropejec in vsaka trinajsta Evropejka v starostni skupni med 15 in 64 let sicer umre zaradi škodljivih posledic alkohola, kar pomeni 120.000 prezgodnjih smrti, kaže zadnje poročilo WHO. V Zavodu 112 ob tem opozarjajo, da je to dvakrat več od svetovnega povprečja.
Poročilo kaže, da odrasel človek v EU popije povprečno 10,2 litra alkohola na leto, medtem ko je na Norveškem, v Švici in državah kandidatkah za vstop v EU povprečje 9,4 litra čistega alkohola na prebivalca.
