Veljati je začel višji davek na dodano vrednost (DDV). Splošna stopnja DDV-ja se z 20 zvišuje na 22 odstotkov, znižana, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka. O višanju cen bo "resnico" pokazal čas.Posledice vladine odločitve (čez noč) z dne 21.maja se začenjajo. Popravki cen se bodo bržčas dogajati ob novih nabavah, pri je z dvigom cen za goriva začel Petrol, edina, ki ve kaj bo s tem dobila je država.
Vlada si obeta, da bo s tem zagotovila za letos 2,956 milijarde evrov oziroma 12,6 milijona evrov nad veljavnim proračunom. Po izračunih ob spremembi zakona je vlada od višjih stopenj DDV letos pričakovala 150 milijonov evrov.
V Trgovinski zbornici Slovenije menijo, da zvišanje DDV-ja ni primeren ukrep. Potrošniki se na zvišanje davkov praviloma odzovejo z zmanjšanjem nakupov. V zbornici se zato sprašujejo, ali ne bo škoda, ki jo bosta utrpela trgovina in tudi vse slovensko gospodarstvo, veliko večja, kot pa bodo učinki, ki jih vlada pričakuje od zvišanja DDV-ja za državni proračun.
Da bi lahko ta ukrep negativno vplival na potrošnjo, priznava tudi vlada, ki od višjega DDV-ja letno pričakuje okoli 250 milijonov evrov več proračunskih prihodkov. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka, je izračunala.
V Zvezi potrošnikov Slovenije so v petek ocenili, da se bo zaradi dviga DDV-ja zmanjšalo povpraševanje. "Pogrešamo aktivnosti za dvig povpraševanja, saj oživitve gospodarstva ni brez potrošnikov. Upamo, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih artiklih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in da si bosta to breme poskušali razdeliti,"sporočajo.
Vlada se je za dvig DDV-ja odločila po tem, ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. A ideje o kriznem davku ni opustila, pustila si ga je za rezervo, če drugi ukrepi konsolidacije javnih financ ne bodo uspešni.
Da bi lahko ta ukrep negativno vplival na potrošnjo, priznava tudi vlada, ki od višjega DDV-ja letno pričakuje okoli 250 milijonov evrov več proračunskih prihodkov. Če se bodo višje davčne stopnje v celoti prelile v drobnoprodajne cene, se bo končna potrošnja znižala za 1,5 odstotka, je izračunala.
V Zvezi potrošnikov Slovenije so v petek ocenili, da se bo zaradi dviga DDV-ja zmanjšalo povpraševanje. "Pogrešamo aktivnosti za dvig povpraševanja, saj oživitve gospodarstva ni brez potrošnikov. Upamo, da trgovina in živilska industrija vsaj pri osnovnih življenjskih artiklih razlike v davku ne bosta prenašali na potrošnika in da si bosta to breme poskušali razdeliti,"sporočajo.
Vlada se je za dvig DDV-ja odločila po tem, ko je predlog o uvedbi kriznega davka, s katerim bi bili obdavčeni vsi prihodki, naletel na ostro nasprotovanje. A ideje o kriznem davku ni opustila, pustila si ga je za rezervo, če drugi ukrepi konsolidacije javnih financ ne bodo uspešni.
100.221 zavezancev za DDV Po podatkih davčne uprave je v državi 100.221 zavezancev za DDV. Med temi jih 37.557 oddaja mesečne davčne obračune, 62.664 pa trimesečne, slovenski potrošniki pa na leto zberemo slabih tri milijarde evrov DDV. Po letošnjem dvigu vstopnega praga za obvezno vključitev med zavezance s 25.000 evri letnega prometa na 50.000 je iz sistema izstopilo 2952 zavezancev |
