Kmetijsko ministrstvo je objavilo predlog novele zakona o vinu, katere cilj je tudi boljši spopad s sivo ekonomijo na področju vinarstva. Predvidene so spremembe na področju točenja neustekleničenega vina v gostilnah, krepi se nadzor, z namenom ugotavljanja celotnega pridelka vina v Sloveniji, ter viša kazni za prekrškarje.
S spremembami želi ministrstvo ščititi potrošnika pred zavajanjem o poreklu in kakovosti vina (s povečanim nadzorom), pridelovalce grozdja in vina pa pred nelojalno konkurenco. Predlagane spremembe so dogovorjene z Vinsko družbo Slovenije, Združenjem družinskih vinogradnikov-vinarjev Slovenije in Zvezo društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije, predlog novele zakona pa bo v javni razpravi do 20. julija, so sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje. Leta 2006 sprejeti zakon o vinu med drugim za vse pridelovalce, ki obdelujejo vsaj 0,1 hektarja vinograda ali pridelek tržijo, določa obvezo prijave letnega pridelka in zalog.
Ocenjuje se, da je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 hektarjev obdelanih vinogradov, v register pridelovalcev grozdja in vina pa je vpisanih dobrih 16.000 hektarjev, pri čemer se pridelek prijavlja iz 13.500 hektarjev. Glede na te podatke je pridelek z ostalih površin neevidentiran in lahko njegovo količino le ocenijo. Večina neevidentiranega pridelka naj bi bila namenjena lastni porabi, nekaj pa ga gre tudi v promet brez predpisanih listin in ustrezne označitve (predvsem preko gostinskih obratov). Ta del pridelka povzroča neravnovesje na trgu in nelojalno konkurenco registrirani pridelavi vina, poudarjajo na ministrstvu.
Z namenom povečanja prijave pridelka vina in omejevanja nelojalne konkurence registrirani pridelavi vina, predlog novele zakona o vinu daje vinarski inšpekciji poleg obstoječih pristojnosti tudi pristojnost nadzora nad prometom z vinom v gostinskih obratih, omejuje točenje neustekleničenega vina, poenostavlja postopek kaznovanja, veča kazni za prekrške in določa način izračuna pridelka določenega letnika za celotno območje Slovenije.
