Današnji 2. Vrh malega gospodarstva, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je potekal v znamenju parlamentarnega dialoga med podjetniki in predstavniki Vlade RS. Podjetništvo naj bo vrednota, neuspeh ne sme biti sramota.Razprava, ki je iskala rešitve za izhod iz krize, je temeljila na AgendiMG, naboru predlogov ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih deluje in posluje malo gospodarstvo.
Kot je uvodoma dejal Goran Novković, svetovalec generalnega direktorja GZS, je letošnji Vrh malega gospodarstva še posebej pomemben, saj je težka kriza podjetnike, mikro in mala podjetja izjemno prizadela, zlasti zaradi okrnjenih možnosti financiranja in kot številni nepoplačani podizvajalci.
V Sloveniji se soočamo tudi s krizo miselnosti, saj je podjetniški duh skorajda izginil. Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je izrazil željo, da Slovenija ponovno postane podjetniška, da bo kriza izginila iz besednjaka, da bomo uspeli gospodarsko rast okrepiti in ustvarjati nova delovna mesta. "Že 5 let smo razočarani, ker se s tistim, kar smo imeli 2008, neustrezno spopadamo."
Predvsem manjka konsistentna strategija razvoja kompetenc in kadrov, regulativnega okolja in spodbujanja inovativnosti, tehnološkega razvoja in internacionalizacije. Izvedene spremembe na področju delovno pravne zakonodaje, pokojninske reforme, ipd. je označil kot pozitivne signale mednarodnemu okolju in nujni pogoj, da začnemo graditi novo razvojno paradigmo, ki temelji na ambicioznosti in transparentnosti. Podjetniki imajo znanje, kompetence in jasno sliko, kje smo. Zahteve in predlogi, ki jih izpostavljajo, izhajajo iz težav pri poslovanju, s katerimi se srečujejo.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Stanko Stepišnik, je dejal, da predstavljajo predlogi gospodarstva pomembno vodilo za večjo konkurenčnost, zmanjšanje nepotrebnih obremenitev ter ponovni zagon malega gospodarstva. Vlada ne pozablja na mala in srednja podjetja. Kot primer je navedel, da bo v letošnjem in prihodnjem letu 40 javnih razpisov z več kot 450 mio evrov, pri čemer bo večina namenjenih malim in srednjim podjetjem. Ti imajo na razpolago tudi dodatne vire financiranja. Pomemben poudarek daje Vlada tudi odpravi administrativnih ovir, s katerimi se najbolj soočajo mala podjetja. Poleg ukrepov za oživitev gospodarstva je poudaril tudi ukrepe za sanacijo javnih financ.
Stojan Petrič, predsednik Skupščine GZS, je na primeru Kolektorja prikazal proces dela z malimi podjetji. Izpostavil je pomen finančnega stanja partnerja ter njegove razvojno tehnološke sposobnosti. Med najpomembnejšimi ovirami za razvoj in rast malih podjetij je izpostavil finančne, institucionalne in notranje ovire. Poudaril je, da brez reševanja realnega sektorja ne moremo reševati bančnega sistema. Kratkoročno potrebujemo takojšnje ukrepe za reprogramiranje kreditov v gospodarstvu ter za povečanje kreditnega potenciala za financiranje novih razvojnih projektov v gospodarstvu. Potrebno je postopoma znižati obrestno mero za kredite.
Zatem so udeleženci razpravljali o predlogih ukrepov malega gospodarstva. GZS je oblikovala AgendoMG,seznam prednostnih predlogov ukrepov za izboljšanje razmer, v katerih poslujejo podjetniki, mikro in mala podjetja. Gre za tiste ukrepe, ki jih je večinoma možno uresničiti kratkoročno ali jih vsaj v zelo kratkem roku začeti uresničevati.
Ukrepe za pravno državo je komentiral Emil Marinšek iz podjetja Maremico. "Pogosto mnenje podjetnikov je, da bi bila v Sloveniji pravna država kar v redu, če bi spoštovali vse zakone, ki jih imamo. Smo bolj papeški od papeža."
Mali gospodarstveniki se počutijo kot drugorazredni državljani. Politika, zakonodaja, državni organi, banke se ukvarjajo z velikimi podjetji, pozablja pa se na mala podjetja.
| Okrogla miza Na okrogli mizi so sodelovali ministra mag. Stanko Stepišnik in dr. Gregor Virant, Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame. d. d. ter Marta Turk, direktorica GZS-Zbornice osrednjeslovenske regije. Kot najpomembnejše je minister Stepišnik označil večjo gospodarsko rast. Tu je treba narediti vse, da se izvoz še poveča, saj je ta v zadnjih nekaj letih "edina svetla točka", medtem ko javna in zasebna potrošnja ter investicije padajo. Minister Virant je pri korupciji pri javnih naročilih izpostavil, da naj vsi, ki to zaznavajo, to sporočijo NPU, ki lahko z ukrepi poseže vmes. Sicer se je strinjal z očitkom podjetnikov, da je premalo pozornosti posvečene malim in srednje velikim podjetjem. Marta Turk je apelirala na ministra, da prisluhne podjetnikom. Pomembno je intenzivno sodelovanje, zato naj imajo podjetniki svoje predstavnike v vseh ključnih agencijah. Zavzela se je za delovanje na partnerskih osnovah in povezovanje, saj lahko le na ta način omogočimo, da bodo mala podjetja na mednarodnih trgih konkurenčna. Batagelj je rekel, da mora podjetništvo spodbujati svobodo, kreativnost, priložnost. Pogreša pa mlade, ki bi se odločili za podjetniško pot. Izrazil je vizijo, da naj Slovenija svetovno prepoznana destinacija, v kar morajo biti usmerjeni vsi ukrepi. |
