Slovenija je imela po lanskih podatkih 373 kvadratnih metrov nakupovalnih površin v trgovskih središčih na tisoč prebivalcev, kar je precej nad povprečjem Evropske unije (EU) (250 kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev). Po kupni moči dosegamo 85 odstotkov povprečja EU.
Tovrstni statistični podatki so sicer zelo redki in zadnji segajo v leto 2005, ko so na Statističnem uradu objavili, da imamo v Sloveniji 1680 kvadratnih metrov nakupovalnih površin na 1000 prebivalcev kar ej ravno tako v evropskem vrhu.
Po posameznih trgovinskih površinskih "področjih" so tedaj objavili, da nakupovalni centri zasedajo 2.426.160 kvadratnih metrov neto prostora in 2.232.623 kvadratnih metrov uporabnega prostora in 2548 stavb, pokrite tržnice so zasedale 19.089 kvadratnih metrov neto prostora in 13.291 kvadratnih metrov uporabnega prostora oziroma 88 stavb, prodajalne 2.879.257 kvadratnih metrov neto prostora in 2.682.515 uporabnih kvadratnih metrov ter 2108 stavb.
Zaradi gospodarske in ekonomske krize je vedno bolj čutiti, da se kupci selijo k diskontnim prodajalcem Mercatorja kot sta Hofer in Lidl kar potrjuje tudi podatek, da Mercator letos ne bo odprl nobene nove trgovine, Spar in Tuš vsak po eno, Hofer in Lidl pa še dve ali več.
Kar zadeva tržni delež trgovcev Aljoša Feldin z ljubljanske ekonomske fakultete predvideva, da sta največja diskontan trgovca že dosegl adesetodstotni tržni delež med trgovci ali pa se temu hitro približujeta. Mercator ima po podatkih za letošnje prvo četrtletje slabih 33 odstotkov tržnega deleža, Spar in Tuš pa po grobi oceni obvladujeta vsak približno 17 odstotkov trga.
