Na šestih kontinentih, v okoli 40-tih državah in več kot 250-tih mestih, bodo jutri pripravili protest proti multinacionalki Monsanto.Monsanto je monopolna družba, ki je najbolj znana kot raziskovalec oz. promotor gensko spremenjenih organizmov (GSO). Njihovo lobiranje, da bi EU popravila uredbo, po kateri morajo biti živila, ki vsebujejo GSO, kot takšna tudi jasno označena so naletela na oster odmev javnosti.
Dolgoročne posledice uživanja gensko spremenjene hrane so znane, resda še ne uradno potrjene. Označbe na živilih, ki zagotavljajo, da so ti izdelki proizvedeni brez gensko spremenjenih organizmov so vedno bolj aktualne, a v evropski zakonodaji npr. nobena uredba ne določa obveznega označevanja živil živalskega izvora iz živali, ki vsebujejo GSO.
Posamezne države so uvedle nacionalne predpise o označevanju živil kar so podprle z vzpostavljanjem nadzornega sistema in prepoznavanje za označevanje (Avstrija, Nemčija, Poljska, Francija...) medtem ko imajo v drugih državah med katerimi je tudi Slovenija prakso, da je certificiranje in označevanje živil pod nadzorom zasebnih institucij. Marca meseca so se na temo GSP srečali predstavniki članic EU in kot primer pravilnega označevanja izdelkov brez GSO lahko v Sloveniji omenimo Mlekarno Celeio.
Osem držav: Avstrija, Francija, Nemčija, Bolgarija, Luksemburg, Grčija, Madžarska in Poljska so na svojem ozemlju prepovedale gojenje Monsantove koruze MON810 in ostalih gensko spremenjenih rastlin.
EU zaenkrat boj proti GSO ohranja tudi na ravni povezave, a se je moč lobijev pokazala pri direktivi, ki je želela omejevati uporabo avtohtonih semen. EU je že dovolila sajenje dveh GSO poljščin – že omenjene koruze MON810 leta 1998, dovoljenje so podaljšali leta 2009 in krompir Amflora.
V 27-tih članicah EU naj bi bilo tako z GSO trenutno posejanih več kot 100.000 hektarjev površin, največ v Španiji, kjer je tovrstna proizvodnja lani uradno dosegla skoraj 20 odstotkov.
| Kaj je Monsanto? To je proizvajalec škropiv in semen, ki okolje zastruplja z najbolj strupenimi kemikalijami, priporoča sejanje vprašljivih gensko spremenjenih semen in podpira dvomljivo kmetijstvo, ki še prispeva h klimatskim spremembam in uničevanju narave. Rastline, ki rastejo iz njihovih semen, povečujejo uporabo umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov, vode in energije. V času, ko se govori o ekološkem kmetovanju in zdravi hrani, Monsanto počne ravno nasprotno. Družba je sicer prve korake naredila kot kemična tovarna, ki je človeštvu priskrbela nekaj najbolj strupenih strupov v zgodovini, med drugim polikloridne bifenile in dioksin. Prvih so, dokler jih leta 1976 niso prepovedali, proizvedli kar 99 odstotkov. Znani so kot izjemno kancerogeni in povzročitelji bolezni več vitalnih organov. |
