OZS meni, da so napovedani davčni ukrepi pogubni za slovensko gospodarstvo.OZS (Obrtna zbornica Slovenije) odločno nasprotuje napovedanemu dvigu DDV in kriznemu davku in bodo to na današnjem Forumu obrti in podjetništva ob 14. uri v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani to lahko tudi povedali predsednici vlade Alenki Bratušek.
Predstavniki obrti in malega podjetništva ter Vlade RS bodo lahko razpravljali o zelo aktualnih ukrepih vlade in dvigu DDV-ja o čemer so sicer na OZS v torek že sprejeli svoje mnenje za javnost.
Ukrepa dviga DDV-ja po mnenju OZS negativno vpliva na gospodarsko rast in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar kažejo tudi analize in prakse sosednjih držav.
"Če bi Vlada skrbno proučila razlike v davčnih sistemih posameznih držav EU in analize o učinkih dviga DDV ter uvedbe višjih dajatev na plače v primerljivih državah EU in izven nje, smo prepričani, da se za predlaganje takšnih ukrepov ne bi nikoli odločila, saj bi pravočasno zaznala njihove negativne posledice," menijo v OZS.
Nepremišljenost predlogov za takšne ukrepe, predvsem pa njihov negativni vpliv na gospodarsko rast in konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva, zlasti malega, bodo na OZS v naslednjih tednih z ustreznimi analizami tudi ocenili in Vladi dokazali škodljive posledice napovedanih ukrepov za nacionalno ekonomijo.
Dvig stopnje DDV
Dvig stopnje DDV nima prevelikega negativnega učinka na potrošnjo gospodinjstev le v tistih državah, kjer je povprečna stopnja dohodnine v bruto dohodkih državljanov relativno nizka (največ do 30 odstotkov), trend upadanja potrošnje gospodinjstev pa v teh ekonomijah še ne sme biti prisoten (v Sloveniji JE prisoten).
Vlada je pred izdelavo predlogov davčnih ukrepov očitno spregledala dejstvo, da je Slovenija država z eno najvišjih stopenj dohodnine na plače, saj so že sorazmerno nizki dohodki fizičnih oseb (vključno s samostojnimi podjetniki) obdavčeni z zelo visoko stopnjo obdavčitve. Pri 18.500 evrih dohodninske osnove denimo že dosežemo 41-odstotno stopnjo obdavčitve. Ker je DDV davek, ki vpliva na cene blaga in storitev v končni potrošnji, študije in primeri slabih praks na Madžarskem in Hrvaškem, kažejo, da se že v manj kot v letu dni od uvedbe višje stopnje DDV začnejo kazati negativni učinki– manjša potrošnja, posledično propad zlasti malih poslovnih subjektov, ki poslujejo s končnimi potrošniki, zapiranje podjetij, ukinjanje delovnih mest in vse večjo brezposelnost ter prehod v sivo (in črno) ekonomijo. Posledično se začnejo manjšati proračunski prilivi iz naslova DDV.
Dvig DDV-ja vpliva na elastičnost povpraševanja predvsem v končni potrošnji.
"Če bi Vlada skrbno proučila razlike v davčnih sistemih posameznih držav EU in analize o učinkih dviga DDV ter uvedbe višjih dajatev na plače v primerljivih državah EU in izven nje, smo prepričani, da se za predlaganje takšnih ukrepov ne bi nikoli odločila, saj bi pravočasno zaznala njihove negativne posledice," menijo v OZS.
Nepremišljenost predlogov za takšne ukrepe, predvsem pa njihov negativni vpliv na gospodarsko rast in konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva, zlasti malega, bodo na OZS v naslednjih tednih z ustreznimi analizami tudi ocenili in Vladi dokazali škodljive posledice napovedanih ukrepov za nacionalno ekonomijo.
Dvig stopnje DDV
Dvig stopnje DDV nima prevelikega negativnega učinka na potrošnjo gospodinjstev le v tistih državah, kjer je povprečna stopnja dohodnine v bruto dohodkih državljanov relativno nizka (največ do 30 odstotkov), trend upadanja potrošnje gospodinjstev pa v teh ekonomijah še ne sme biti prisoten (v Sloveniji JE prisoten).
Vlada je pred izdelavo predlogov davčnih ukrepov očitno spregledala dejstvo, da je Slovenija država z eno najvišjih stopenj dohodnine na plače, saj so že sorazmerno nizki dohodki fizičnih oseb (vključno s samostojnimi podjetniki) obdavčeni z zelo visoko stopnjo obdavčitve. Pri 18.500 evrih dohodninske osnove denimo že dosežemo 41-odstotno stopnjo obdavčitve. Ker je DDV davek, ki vpliva na cene blaga in storitev v končni potrošnji, študije in primeri slabih praks na Madžarskem in Hrvaškem, kažejo, da se že v manj kot v letu dni od uvedbe višje stopnje DDV začnejo kazati negativni učinki– manjša potrošnja, posledično propad zlasti malih poslovnih subjektov, ki poslujejo s končnimi potrošniki, zapiranje podjetij, ukinjanje delovnih mest in vse večjo brezposelnost ter prehod v sivo (in črno) ekonomijo. Posledično se začnejo manjšati proračunski prilivi iz naslova DDV.
Dvig DDV-ja vpliva na elastičnost povpraševanja predvsem v končni potrošnji.
Ukrepi Vlade peljejo v smer zvečanja proračunskih prilivov za vsako ceno, brez ustreznih primerjalnih analiz – zgolj na račun zaposlenih in malih poslovnih subjektov – in predvsem v dobro reševanja bank in s tem prikrivanja dejanskih dolžnikov.
