O kakovosti hrane ter o njenem poreklu v Sloveniji so danes na okrogli mizi razpravljali strokovnjaki s področij, ki zagotavljajo nadzor nad kakovostjo hrane. Danes med živili in pridelki več ne prepoznamo zlahka izdelkov, ki so kakovostni in po načinu pridelave in predelave ustrezajo vsem veljavnim predpisom in standardom. O tem, zakaj je zavedanje o kakovosti in varnosti hrane pomembno ter kako prepoznavati kakovostne prehranske izdelke, so spregovorili strokovnjaki na okrogli mizi, ki jo je v okviru sredstev, pridobljenih na ukrepu 133 – promocija shem kakovosti, ki ga je razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, organizirala Mlekarna Celeia.
Na okrogli mizi so razpravljali Darja Teržan, vodja strateškega marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia, dr. Martina Bavec, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo, Stanislav Bradeško, predstavnik certifikacijskega organa Bureau Veritas d.o.o., prof. dr. Irena Rogelj, predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, in Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varovanje rastlin.
Strinjali so se, da v Sloveniji sicer imamo visoko kakovostne in varne prehranske izdelke, veliko pa je še potrebno postoriti glede osveščenosti potrošnikov. Ti so namreč premalo seznanjeni z dejansko kakovostjo prehranskih izdelkov. Označba "Višja kakovost" s katero so označeni nekateri prehranski izdelki, pa kakovost hrane vidno zagotavlja in označuje.
Kljub vedno višjim tehnološkim standardom ter številnim ukrepom na nacionalni in mednarodni ravni, se številni potrošniki danes sprašujejo o pravi kvaliteti hrane, ki jo uživajo. Potrošniki še posebej v času gospodarske krize postajajo vedno bolj cenovno občutljivi. Sočasno pa so zaradi gospodarske situacije na domačem in mednarodnem trgu predelovalni in trgovski subjekti vedno bolj finančno prizadeti, osiromašena pa so tudi javna sredstva za zagotavljanje kontrole na terenu, torej na kmetijskih gospodarstvih, ki redijo živali in gojijo pridelke za vstop v prehransko verigo. Zaradi teh dejavnikov in globalizacije prehranske verige se pogosto srečujemo s hrano, ki ni kakovostna.
Za visoko kakovostne izdelke tako veljajo izdelki z označbo "višje kakovosti", ki jo nosijo živila, ki po vseh nacionalnih standardih dosegajo visoko kvaliteto. O tem je prepričana tudi Martina Bavec, generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo: "Označbo višje kakovosti nosijo pridelki in živila, ki so po svojih lastnostih boljši od kmetijskih pridelkov oz. živil iste vrste."
V Sloveniji se z označbo višje kakovosti ponašajo nekatera živila iz mesne industrije, med, jajca in mlečni izdelki. Kot je pojasnil Stanislav Bradeško, predstavnik certifikacijskega organa Bureau Veritas d.o.o., so za pridobitev označbe višje kakovosti ključne specifične lastnosti posameznega izdelka.
Za pridobitev označbe višje kakovosti sirov je ključen proizvodni proces brez dodanih konzervansov. "Zavedamo se, da sta kakovost in varnost hrane vedno pomembnejši vodili potrošnikov. Temu smo se želeli približati tudi sami in ponuditi izdelke, ki brezpogojno zagotavljajo tako kakovost kot varnost. Tu ne želimo puščati nikakršnih dvomov, in označba višje kakovosti to zagotavlja," je odločitev za proizvodnjo sirov ZELENE DOLINE z označbo višje kakovosti pojasnila Darja Teržan, vodja strateškega marketinga in razvoja v Mlekarni Celeia, ki je edini proizvajalec mlečnih izdelkov v Sloveniji, ki se ponašajo z označbo višje kakovosti.
Irena Rogelj, predstojnica Inštituta za mlekarstvo in probiotike na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je spregovorila o domačem poreklu prehranskih izdelkov ter pohvalila slovenske pridelke in živila, ki jim "zaradi bližine pridelave ni potrebno dodajati konzervansov, zato so prepoznavni po bogatem in tradicionalnem okusu. Kakovost našega mleka je tudi zaradi tega v samem evropskem vrhu."
Andreja Bizjak, direktorica Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varovanje rastlin, se je strinjala, da je potrebno domače poreklo še posebej negovati: "Pomen samooskrbe s kakovostno in varno hrano je še posebej ključen v časih, ko se soočamo z globalizacijo prehranske verige, ki lahko prinese tudi številne nevarnosti za zdravje."
Okroglo mizo so zbrani zaključili z mislijo, da je potrebno še marsikaj postoriti na večji osveščenosti potrošnikov, saj jih je večina z uradno priznanimi zagotovili o kakovosti in varnosti hrane premalo seznanjena.
