V Sloveniji se obseg nasadov, zasajenih z breskvami in tudi z nektarinami, zmanjšuje. Po podatkih državnega statističnega urada je bilo v zadnjih petih letih izkrčenih več kot 100 hektarjev teh nasadov. Po drugi strani se pridelava češenj, kostanja, orehov in kakija povečuje.
Medtem ko je še v letu 2007 skupen obseg nasadov breskev znašal dobrih 500 hektarjev, se je ta lani zmanjšal le še na slabih 400 hektarjev. Število kmetijskih gospodarstev, ki pridelujejo breskve, se je v omenjenem obdobju zmanjšalo za dobre štiri odstotke na 576. Obseg nasadov češenj se je medtem v zadnjih petih letih povečal za slabih 50 odstotkov na 137 hektarjev v letu 2012. Nasadi orehov so se povečali za 86 odstotkov na 171 hektarjev, nasadi kostanja so s 4,5 hektarja poskočili na 10,6 hektarja, nasadi kakija pa so se povečali z 32 na 57 hektarjev.Kot ugotavljajo statistiki, se sestava sadnih vrst od leta 2007 sicer ni bistveno spremenila. Poleg z breskvami in nektarinami se je nekoliko zmanjšala tudi površina, zasajena z jablanami in hruškami. Te štiri naše najpogostejše sadne vrste so skupaj zavzemale skoraj 85 odstotkov površine z intenzivnimi sadovnjaki. Najbolj, za skoraj 60 odstotkov, se je v petih letih zmanjšala pridelava višenj.
Največji delež vse površine z intenzivnimi sadovnjaki so še vedno zavzemale jablane (69 odstotkov), prevladovala pa je sorta idared, ki je bila zasajena na več kot četrtini vse površine z jablanami. Sledili sta ji skupini sort zlati delišes (16,2 odstotka) in jonagold (14,7 odstotka). Največ novih nasadov jablan je bilo zasajenih s skupinami sort gala, zlati delišes ter fuji.
Intenzivni sadovnjaki so lani merili povprečno nekoliko manj kot dva hektarja, kar je 18 odstotkov manj kot v letu 2007, ko so v povprečju merili 2,4 hektarja. Število sadjarjev pa se je od leta 2007 povečalo za 307, in sicer predvsem zato, ker so bili v tem času vpisani v register tudi manjši pridelovalci. Večina, 65 odstotkov vseh pridelovalcev je pridelovala sadje v nasadih, ki so merili manj kot en hektar, vsi skupaj pa so obdelovali le okoli 13 odstotkov vse površine z intenzivnimi sadovnjaki, je razvidno iz statističnih podatkov.
Kar 80 odstotkov nasadov je bilo zasajenih v vertikalah. Proti toči je bilo zaščitenih osem odstotkov intenzivnih sadovnjakov; ti so skupaj predstavljali 20 odstotkov celotne površine s temi nasadi. Namakanih je bilo 862 intenzivnih sadovnjakov ali skupaj 647 hektarjev površine s temi nasadi; najpogosteje so bili namakani kapljično (48 odstotkov) ali z oroševanjem (38 odstotkov).
