Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poziva predstavnike države, naj sprejme ukrepe, da bo učinkovito pobrala davke in prispevke in kaznovala davčne utajevalce in naklepne neplačnike.V nadaljevanju javnega sporočila z GZS (Gospodarske zbornice Slovenije) je zapisano...
"Da naj bodo čim prej poplačani podizvajalci številnih državnih projektov, ki so pošteno opravili svoje delo, zdaj pa so se znašli na seznami davčnih dolžnikov, ker niso bili pošteno poplačani,bodo upniki v stečajnih postopkih hitreje in bolje poplačani, ker so se številni med njimi znašli zaradi tega danes na seznamu davčnih dolžnikov,bo urgentno sprejeta insolvenčna zakonodaja, ki mora odpraviti anomalije v insolvenčnih postopkih in okrepiti moč upnikov,bo hitro vpeljala učinkovit sistem boja proti sivi ekonomiji in delu na črno po vzoru najbolj urejenih držav v EU.
Davčna uprava RS je danes na podlagi Zakona o davčnem postopku objavila seznam davčnih dolžnikov, ki dolgujejo državi več kot 5.000 evrov že vsaj 90 dni. GZS je v zadnjih dneh opozarjala, da gre za neprimerno metodo, ki je ni zaslediti v zahodnoevropskih državah, kjer se bistveno bolj držijo osnovnih načel davčne tajnosti, obenem pa so bistveno bolj učinkoviti pri izterjavi davčnega dolga in v boju proti davčnim utajevalcem.
GZS je vse od sprejetja spremembe Zakona o davčnem postopku nasprotovala javni objavi davčnih dolžnikov, ker le ta kaže na nesposobnost države, da vzpostavi sistem za učinkovito pobiranje davkov in ustrezen davčni nadzor. Davčno službo je treba kadrovsko in informacijsko okrepiti ter povezati davčne evidence z drugimi pomembnimi informacijskimi bazami za odkrivanje in pregon zlorab.
Da je javna objava davčnih dolžnikov bolj politični marketing kot kaj drugega, kažejo prvi podatki o izplenu davčnih plačil v državno blagajno, ki je glede na velikost davčnega dolga minimalen. Pa še to le domneven. Zagotovo ne državi ne podjetjem ne bo prinesel posebne koristi. Prej veliko škode podjetjem, ki se bodo na seznamu znašla neupravičeno. Škodovala bo podjetjem, za katere davčni postopki sploh še niso pravnomočno končani.
Kaj bo država poleg sramotilnega stebra naredila, da bo pomagala podjetjem zagotoviti pravno varstvo poštenega plačila za pošteno opravljeno delo ali dobavljeno blago? Kaj bo naredila za hitrejša in večja poplačila podjetjem, ki so ostali nepoplačani dobavitelji SCT-ja, GPG-ja, Vegrada, Konstruktorja, iz njihovih stečajnih postopkov? Kako bo objava pomagala nepoplačanim dobaviteljem Merkurja in v drugih podobnih primerih?
Kaj bo država naredila za podjetja, ki so na seznamu, ker jim neposredno ali posredno dolguje tudi država sama? Tudi pri takih projektih, kot je Opera in balet Ljubljana, pa Kristalni dvori, Rimske Terme, in še kateri od 24 neplačanih projektov, za katere država ne naredi nobenega koraka v smeri poravnave ali plačila, vsaj tam, kjer je to povsem nesporno. In čemu javna objava davčnih terjatev, v katerih je skoraj 40 odstotkov neizterljivega dolga?"
Predsednik GZS Samo Milič je dejal, da je sramotilni steber politični marketing.
