Vlada bo konec meseca ali v začetku naslednjega razpravljala o možnem dvigu DDV-ja. O tem, kaj to pomeni, so mnenja deljena, a prednost je razumljivo v veliki večini na strani tistih, ki dvigu nasprotujejo.Na četrtkovi okrogli mizi Trgovinske zbornice o možnem dvigu DDV-ja, ki postaja vedno bolj aktualna tema (in dilema) nove vlade, smo na naši spletni strani že pisali in predstavili razmišljanja direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjana Vasleta, ki v "vlogi" službe seveda ne nasprotuje dvigu DDV-ja, ter predstavnikoma na strani skeptikov.
To sta ekonomist dr. Igor Masten, ki si je vzel precej (prostega časa) in je to potezo analiziral pod naslovom: Makroekonomske posledice dviga stopnje DDV. Gre za oceno s t.i. dinamičnim stohastičnim modelom, kjer mladi strokovnjak z EF v števikah dokazuje, da dvig DDV-ja vladi oziroma državi dolgoročno prej odnaša kot prinaša. Tudi predstavnica Zbornice davčnih zavezancev Slovenije (ZDZS) Suzana Tokič je izjavila, da odločitev vlade o dvigu DDV ni dovolj premišljena in razdelana.
O tem, kakšno je o (ne)pričakovanem dvigu DDV-ja mnenje trgovcev ni potrebno izgubljati besed, a bomo negativni stališči direktorjev Spara Igorja Merviča in Bauhausovega Sama Kupljena, ki je dejal, da bi bilo za državo bolje, da bi se lotila vedno obširnejše sive ekonomije in neplačevanja davkov, predstavili. Naj mimogrede omenimo, da je ravno danes moč prvič javno prebrati "sramotilni" seznam davčnih dolžnikov med katerimi je največ neizterljivih...
Begajo tudi različne interpretacije vodilnih politikov med katerimi so tudi taki kot je minister za gospodarstvo Stanko Stepišnik, ki pravijo, da dvig DDV-ja ni dobrodošel. Nova premierka Alenka Bratušek pa na namigovanja, da bi bil to le eden izmed ukrepov za polnjenje proračunske luknje zvišanje DDV-ja odgovarja, da bi bilo to še najmanj škodljivo za gospodarstvo.
DDV je davek na promet blaga in storitev, ki smo mu "izpostavljeni" vsi, ki gremo v trgovino in plačujemo račune. Zato je največjemu laiku jasno, da bi dvig tega davka prizadel vse. Davek za vse storitve in izdelke ni enako visok, a glavna standardna stopnja velja za največ izdelkov in storitev. Obstajajo tudi taki, ki so obdavčeni po znižani stopnji, to so navadno stvari za otroke, za zdravstvo, pa tudi blago in storitve, ki so DDV-ja oproščeni.
Trenutno je v Sloveniji stopnja DDV-ja 20-odstotna, kar je nekakšno evropsko povprečje. DDV so v zadnjem času na eni strani dvignile države, ki jih je najbolj načel zob recesije in jih je vedno več. Grčija, Portugalska, Madžarska,Španija, Italija, a tudi države, ki so se in se še vedno soočajo s posledicami krize kot so Nizozemska, Velika Britanija ali celo Finska.
| Evropski "rekord" ima Madžarska Leta 2009 so Madžari svoj DDV dvignili z 20 na 25 odstotkov, januarja 2012 pa na na kar 27 odstotkov, močno se jim je zvišala tudi inflacija. Tudi Grčija je DDV dvignila kar dvakrat. Prvič z 19 na 21 odstotkov, drugič z 21 na 23 odstotkov in to v razmiku štirih mesecev. V Italiji so DDV za en odstotek (na 21 odstotkov), zvišali septembra 2011, v Španiji pa so DDV zvišali kar z 18 na 21 odstotkov. |
