Dolgotrajna letošnja zima in obilne padavine so po vsej Sloveniji pustile tudi posledice v kmetijstvu, pri čemer je najbolj kritično na severovzhodu Slovenije. Zima je bila nenavadno dolga, kar bo vplivalo tudi na poljščine.
Čeprav se je zima zdaj vendarle končala, pa kmetovalci precej zamujajo s spomladanskimi opravili, medtem ko z določenimi sploh še niso mogli začeti, kot na primer s setvijo jarih žit, zlasti pšenice, ovsa in ječmena. Vzrok za to je premrzlo vreme, zemljišča pa so bila preveč razmočena. Predvsem pri žitih pa je po njenem zastal tudi ukrep dognojevanja, prav to pa se bo najbolj poznalo pri žetvi, propadli pa so tudi posevki oljne ogrščice, ki sicer ni tako množično zastopana na njivskih površinah.
Kjer škode niso naredile vremenske razmere, pa jo je zlasti na severovzhodu Slovenije naredila divjad, ki je precej popasla površine. "Škoda pa se bo poznala v vsakem primeru, saj so kmetje posejali ozimno pšenico, da bi jo predelali v seme ter ga prodali, zdaj pa tega zaslužka ne bo. Na srečo je vsaj pristojno ministrstvo odreagiralo in izdalo izredni pridelovalni ukrep, da se lahko na prizadetem območju letos izjemoma sadi koruza in tako njivske površine ne bodo ostale povsem prazne," pravi predstavnica Kmetijsko-gozdarskega zavoda, Metka Barbarič.
Vreme je sicer letos prizadelo tudi druge dele države, pa tudi zelenjadarje, ki zaradi razmočenih tal niso mogli posaditi sadik na njivske površine in je bolj ali manj vse ostalo v rastlinjakih. Prvih pridelkov, ki gredo na tržnico in so najkakovostnejši ter ponavadi tudi nekoliko dražji, tako letos ne bo in verjetno bodo pridelovalci zelenjave letos vsaj ob tretjino zaslužka.
Prizadeti bodo po besedah Barbaričeve tudi sadjarji in vinogradniki, za neko skupno oceno, kje je bilo več in kje manj škode, pa je za zdaj še nekoliko prehitro in jo bo mogoče dati šele sredi leta, ko bo bolj jasno, kaj nam lahko vreme še prinese.
