Na Trgovinski zbornici Slovenije je danes potekala okrogla miza, ki je obravnavala napovedan dvig DDV. Nekakšen skupni zaključek zanimive dveurne debate je bil ta, da je vpliv dviga DDV na državni proračun nižji od pričakovanega, škoda za gospodarstvo pa prevelika.Gostje okrogle mize z naslovom "Dvig DDV ne bo rešitev, temveč dodatno breme", so bili: izredni prof. dr. Igor Masten, Ekonomska fakulteta, UL, mag. Igor Mervič, generalni direktor, Spar Slovenija, Samo Kupljen, direktor Bauhaus-a in mag. Boštjan Vasle, UMAR.
Poudarili so, da na eni strani dvig DDV ne bo imel pričakovanega pozitivnega vpliva na državni proračun, medtem ko bo ob že sedaj slabih gospodarskih kazalcih, pričakovati zelo negativen vpliv na potrošnjo, potrošnika in posledično na celotno gospodarstvo.
Predsednica Trgovinske zbornice Slovenije mag. Mariča Lah je v uvodu predstavila stanje slovenskega gospodarstva in trgovinske branže. Pričakuje se, da bo dvig DDV najbolj prizadel trgovinsko branžo, ki pa je že sedaj v padcu. Trgovina je v letu 2008 ustvarila več kot 35,3 % vseh prihodkov, v letu v letu 2011 pa 34,0 % vseh prihodkov v slovenskem gospodarstvu. Prodaja v trgovini na drobno, brez motornih goriv, je med letoma 2008 in 2012 padla za 12,9 %. Občuti se tudi padec kupne moči, saj je kupna moč Slovencev v letu 2008 za 9 indeksnih točk zaostajala za povprečjem EU, v letu 2011 pa že za 16 indeksnih točk.
Igor Masten je predstavil študijo "Makroekonomske posledice dviga stopnje DDV", kjer je makroekonomski model ocenjen na slovenskih podatkih. "V simulaciji dviga za eno odstotno točko, glede na povprečno efektivno stopnjo DDV (ki je v povprečju 17 %) je izračun pokazal, da je v tem primeru BDP v prvem letu nižji za 0,15 %, po 10 letih pa za 0,3 %. Znižanje zasebne potrošnje je približno za tretjino nižje, izvoz pade za 0,1 %, uvoz za 0,15 %. Zaposlenost je po 8 letih nižja za 0,3 %. Glede na splošno prepričanje, da za eno točko višji DDV prinese 120 do 150 milijonov v proračun, je zaradi negativnih učinkov na ekonomsko aktivnost in potrošnjo dejanska številka pod 90 milijonov. V 10. letih je v gospodarstvu 800 milijonov evrov manj dodane vrednosti."
Dr. Igor Masten tudi ocenjuje, da morajo za nevtralizacijo negativnih učinkov novi projekti, v katere naj bi vlada denar od dviga DDV vložila, ustvariti 2600 delovnih mest in se sprašuje kje so razlogi, da tega ne bi učinkoviteje zagotovilo gospodarstvo ob nespremenjeni stopnji DDV.
Samo Kupljen je predstavil izkušnje iz drugih držav: "V Nemčiji so DDV dvignili iz 16 % na 19 % in zadnje tri mesece pred uvedbo davka se je potrošnja dvignila, predvsem na trajnih dobrinah. Posledice dviga DDV pa so se kazale v manjši potrošnji naslednjih deset mesecev. Na Hrvaškem se je prvi dvig DDV sicer poznal, ogromne negativne posledice za gospodarstvo pa je imel drugi dvig na 25 %. Še huje je bilo na Madžarskem, kjer je po dvigu iz 20% na 27% prodaja padla skoraj za polovico. Padle so investicije in padlo je vzdrževanje invsesticij. V vseh treh državah, se je povečal obseg sive ekonomije."
Mag. Igor Mervič, je mnenja, da dvig DDV ne bo začasen ukrep, saj ne verjame, da bo krize hitro konec. "Govorimo o trajni spremembi nakupnih navad in močno povečani zadržanosti kupcev pri sprejemanju nakupnih odločitev. Poraba se bo znižala. Ne verjamem, da bo prišlo do dviga DDV na hrano, pričakujem, da bo vlada pri tem dovolj razsodna." Prvi mož Spara v Sloveniji je dodal da ima slovenska trgovina nizko donosnost, v primerjavi z ostalimi državami.
Boštjan Vasle je povedal, da je zelo realistično pričakovati dvig DDV in to zelo kmalu. "Podatki kažejo, da smo bili v Sloveniji s krizo zelo prizadetiki in dvig DDV je samo en del zgodbe. Če bi nadaljevali s strukturnimi reformami, bi bilo mogoče padanje konkurenčnosti ustaviti do konca leta.” Poudaril je tudi, da če se bo makroekonomska slika poslabšala, bodo tudi učinki dviga DDV slabši.
