Koprsko gledališče je bilo včeraj prizorišče okrogle mize katere glavna tema je bila prihodnost Luke Koper.Okrogla miza je bila prvi organizirani dogodek takoimenovane vstajniške skupščine, ki je nastala ob nedavnih protestih in kjer so se slišale celo take misli kot ta, ki jo uveljavlja novi gospodarski minister Stanko Stepišnik, da bi bila Luka v Kopru brezcarinska, najbolj pa je vse seveda zanimalo lastništvo in kaj namerava država.
Pri zanimivem pogovoru so sodelovali delavski direktor Luke Koper Matjaž Stare, predstavnik sindikata žerjavistov Mladen Jovičić ekonomist za pomorstvo Zlatan Čok in strokovnjakinja s področja pomorskega prometa Majda Prijon.
Zlatan Čok je izpostavil naslednje: "Kar prodamo, ni več naše. Zakaj bi tujci v svojo državo nosili dodano vrednost, ki jo lahko uporabimo za gradnjo naših vrtcev, šol in za razvoj države?” se je vprašal.
Danes je Luka Koper oseba zasebnega prava, njen največji lastnik država pa lahko v vsakem trenutku svoj delež proda, je opozorila Prijonova.
Delavski direktor Matjaž Stare (se) je vprašal, ali je iz zasebnega podjetja kapital mogoče pripeljati nazaj oziroma ali je del nekdanjega družbenega premoženja moč vrniti državljanom. "Država je premoženje nacionalizirala oziroma neodplačno zaplenila. Želimo, da se ta del premoženja vrne nazaj državljanom in državljankam. V tem trenutku terjamo le to, da se na osnovi ustave vzpostavi sistem, ki bo omogočal enakopravno razpolaganje in vrednotenje vseh lastnin, od zasebne do zadružne in državljanske oziroma družbene lastnine,” je poudaril in poiskal rešitev v oblikovanju ustreznega zakona o denacionalizaciji premoženja, ki ga je država nacionalizirala na osnovi lastninske zakonodaje. Zakon bi s 5000 podpisi vložili v državni zbor, če ga ta ne bi obravnaval, bi o njem lahko odločali na referendumu.
Danes je Luka Koper oseba zasebnega prava, njen največji lastnik država pa lahko v vsakem trenutku svoj delež proda, je opozorila Prijonova.
Delavski direktor Matjaž Stare (se) je vprašal, ali je iz zasebnega podjetja kapital mogoče pripeljati nazaj oziroma ali je del nekdanjega družbenega premoženja moč vrniti državljanom. "Država je premoženje nacionalizirala oziroma neodplačno zaplenila. Želimo, da se ta del premoženja vrne nazaj državljanom in državljankam. V tem trenutku terjamo le to, da se na osnovi ustave vzpostavi sistem, ki bo omogočal enakopravno razpolaganje in vrednotenje vseh lastnin, od zasebne do zadružne in državljanske oziroma družbene lastnine,” je poudaril in poiskal rešitev v oblikovanju ustreznega zakona o denacionalizaciji premoženja, ki ga je država nacionalizirala na osnovi lastninske zakonodaje. Zakon bi s 5000 podpisi vložili v državni zbor, če ga ta ne bi obravnaval, bi o njem lahko odločali na referendumu.
| Uprava da ali ne? Prostocarinska cona da ali ne? Sogovorniki so spregovorili tudi o načinu organizacije koprskega pristanišča v prihodnosti .Mladen Jovičić je zaskrbljen v imenu zaposlenih, če bi imeli, v primeru, da se pristanišče organizira po modelu pristaniške uprave najemniki terminalov manj posluha za druge udeležene in zaposlene. Rekel je naslednje: "Osebno sem odprt do vseh oblik organiziranja in upravljanja pristanišča in pretovora. Navdušujejo me ideje o pristaniški skupnosti, v kateri bi bili vsi zainteresirani enakopravno udeleženi. A vemo, da je to visok ideal, ki ga je težko doseči.” Stare je bil glede vzpostavitve pristaniške uprave odločno proti. "Kopru tako sosedje z italijanske kot hrvaške strani meje priznavajo fleksibilnost, ki izhaja ravno iz tega, da nima uprave", je rekel in dodal, da je koprski model izviren, ker gre za majhen sistem. Zanimivo je, da je bil v torek v Kopru tudi gospodarski minister Stanko Stepišnik , ki pa se je tam sestal z županom Borisom Popovičem in predsednikom uprave Luke Koper Bojanom Brankom podpisal dogovor o pospeševanju ključnih projektov med katerimi je tudi Luka. "Zadali smo si nalogo, da to zgodbo o uspehu začnemo v Kopru in da zgradimo infrastrukturo in prostocarinsko cono, da privabimo investitorje," je novinarjem povedal Stepišnik. |
