Nemško podjetje Pfeifer&Langen, ki v Ormožu že štiri leta upravlja s silosom in pakirno linijo nekdanje Tovarne sladkorja Ormož, je danes uradno odprlo novozgrajeno in sodobno skladišče. Omenjena naložba je bila po besedah direktorja Stefana Lückeja vredna okoli 1,3 milijona evrov, v celoti pa so jo pokrili z lastnimi sredstvi.
Podjetje s sedežem v Kölnu, je kmalu po zaprtju ormoškega podjetja zaradi evropske sladkorne reforme, s katero se je Slovenija odpovedala sladkornim kvotam, leta 2008 od nizozemskih lastnikov TSO kupilo silos in pakirne linije, že prvo leto pa jim je uspelo od tukaj na različne trge prodati 30.000 ton hrvaškega sladkorja. Novo skladišče je veliko 4000 kvadratnih metrov, vanj pa lahko spravijo 6000 ton sladkorja. Gre za novogradnjo, s katero so začeli aprila lani.Na slovenskem trgu so danes že dodobra prisotni, svoje proizvode večinoma prodajo v Mercatorju, Hoferju, Eurospinu in Leclercu. Kot je povedal vodja ormoškega obrata Darko Krstič, je njihova letna proizvodnja kilogramskega pakiranega sladkorja okoli 12.000 do 14.000 ton. Ta ni namenjen le za slovenski trg, pač pa tudi za trge v Italiji, na Madžarskem in v Grčiji.
Sicer pa želijo v naslednjih dveh do treh letih podvojiti količino sladkorja, temu primerno pa nameravajo povečati tudi število zaposlenih. Trenutno je pri njih 17 redno zaposlenih, v vrhuncu sezone se število začasnih delavcev povzpne na 30, v primeru uresničitve zastavljenih načrtov pa bi se njihovo število lahko tudi podvojilo.
Na vprašanje, ali je mogoče v prihodnosti pričakovati tudi morebitno ponovno vzpostavitev proizvodnje sladkorja, je Lücke odgovoril, da bodo evropske sladkorne kvote v Evropi ostale vsaj še do leta 2018 ali 2020, vse dotlej pa tukaj ne bo mogoče postaviti tovarne sladkorja. "Ne vemo, kako se bodo svetovni trgi takrat obnašali, zato ne moremo zdaj napovedovati, kaj se bo zgodilo takrat," je dejal Lücke in dodal, da srednjeročno za kaj takega ni možnosti.
Sam sicer meni, da se je Slovenija takrat odločila pravilno, saj da je bil politični cilj EU z reformo leta 2006, da sladkorna industrija doseže večjo konkurenčnost. Območje, kjer je v Sloveniji potekala proizvodnja, klimatsko gledano po njegovem ni bilo najboljše glede na nekatere druge dele Evrope.
"Veliko je regij v Evropi, kjer beležijo bistveno večje donose, predvsem Francija in dežele Beneluksa. Če upoštevamo takratne razmere, je bila to pravilna odločitev. V zadnjih štirih letih pa so se cene na sladkornem trgu močno dvignile, kar je spremenilo sliko v Evropi. A najtežje je to, da nihče ne more napovedati, kakšne bodo razmere čez nekaj let," je dejal direktor nemškega podjetja.
Tudi prizadevanja slovenskih pridelovalcev, ki menijo, da je sladkorna pesa manj občutljiva na sušo kot nove kulture, ki jih pridelujejo zdaj, so zato vsaj srednjeročno brezpredmetna, saj se najverjetneje do leta 2018 ne bo spremenilo nič, to pa pomeni, da nima smisla pridelovati sladkorne pese, če se nato v Evropi sladkorja ne bo dalo prodati.
