Projekt "Socialna trgovina Sotra"

 V javnosti se že nekaj časa pojavljajo pobude in poskusi ustanovitev podjetij socialne ekonomije tako imenovanih "socialnih trgovin” po vzoru držav v Evropski Uniji, z idejo pa so se, še posebej zaradi aktualne finančne krize, že dalj časa ukvarjali tudi v ŠENT-u. Slovensko združenje za duševno zdravjes sedežem v Mariboru.

Projekt "Socialna trgovina Sotra" je bil izbran v okviru javnega razpisa za spodbujanje razvoja socialnega podjetništva II. s strani Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, izvaja pa se od avgusta leta 2012.

Prva faza izvajanja projekta se je pričela z izvajanjem aktivnosti povezanih z raziskovanjem na terenu in iskanjem ustrezne lokacije za trgovinski obrat, ki bi omogočal izvajanje dejavnosti socialne trgovine prehrambnega tipa. ŠENT si je skupaj z zaposlitvenim centrom Zavod Dlan iz Maribora, ki je tudi partner v projektu, ogledal kar nekaj lokacij v občini Maribor, vendar pogovori glede najbolj primerne lokacije še potekajo.

V mesecu oktobru 2012 je bil v okviru projektnih aktivnosti ustanovljen razvojni tim, ki ga sestavljajo zunanji strokovni sodelavci iz različnih strokovnih področij (ekonomije in marketinga, prava, tehnike in računalništva, socialnega dela). Glavna naloga razvojnega tima je s študijskim pristopom preučiti in razviti dober teoretični model za uresničitev poslovne ideje socialne trgovine kot primer dobre prakse.

Socialna trgovina predstavlja izziv, rezultati dela razvojnega tima pa so usmerjeni v preučitev trgovinske dejavnosti, okoliščin, podpornega okolja in zakonodaje za zagon socialne trgovinekot inovativnega modela, ki botrajnostn naravnan in bi na trgu obstal tudi po koncu projekta

Vzporedno tečejo tudi začetne priprave na vključitev kandidatov iz ranljivih ciljnih skupin v usposabljanje za kasnejšo zaposlitev v trgovini pri čemer je svojo pomoč ponudil tudi največji slovenski trgovec podjetje Mercator.

Ideja o socialni trgovini ni nova in je že kar nekaj časa prisotna tudi v Sloveniji, vendar so se poskusi ustanovitve le-te pri nas, končali s hitrim zaprtjem. Za to obstaja več razlogov. Eden izmed njih je zagotovo ta, da so jo odpirali po vzoru socialnih trgovin v tujini, kjer pa sistem, zakonodaja in podporno okolje delujejo drugače kot v Sloveniji. Socialne trgovine prehrambnega tipa so namreč podvržene relativno strogi zakonodaji, ki obravnava rokovanje z živili, kar pa v tem primeru ni bilo upoštevano. V Evropi se med socialnimi trgovinami pospešeno uveljavljajo tudi prehrambni tipi trgovinske dejavnosti, pri nas pa je to popolnoma novo področje, saj razen socialnih trgovin tipa "second hand"  z oblačili, tovrstne trgovine pri nas še ni.

Koncept socialne trgovine je sicer star že več kot sto let zato socialna trgovina ni inovacija. Vendar pa družba ta tip socialne trgovine razume šele zadnja desetletja, ko prihaja tudi do vedno večjih razlik v dohodkih med posamezniki, med revnimi in bogatimi, kar je vedno bolj moč zaznati tudi pri nas. Države so prisiljene zmanjševati sredstva za zagotavljanje socialne varnosti državljanov (kar v zadnjem času zelo občutimo tudi pri nas), kot odgovor na to pa nastajajo neprofitne organizacije, ki s pomočjo podjetništva poskušajo z omejenimi sredstvi financiranimi iz različnih programov (kot npr. projekt Socialne trgovine Sotra) doseči čim večji socialni učinek v smislu reševanja težkih življenjskih pogojev oseb iz ranljivih ciljnih skupin.

Socialno podjetništvo med katerega spadajo tudi socialne trgovine je zato posebna socialno ekonomska kategorija, ki na čisto nov način omogoča, da državljani in organizacije med seboj sodelujejo skozi nove, inovativne prijeme. Ob tem cilj ni visok profit ampak skupni družbeni cilji in izboljšanje kvalitete življenja ljudi. Tudi socialna trgovina Sotra bo delovala po principu socialnega podjetništva pri čemer je pomembno upoštevati tudi dejstvo, da bo morala poslovati tržno in na trgu obstati tudi brez finančne pomoči države in Evropskega socialnega sklada.

Trgovina Sotra bo v našem družbenem okolju prav gotovo predstavljala družbeno inovacijo zato je takšen tudi pristop pri iskanju optimalnega modela in načina kako izpeljatiposlovanje, kar se že kaže v aktivnostih izvajanja projekta v praksi.

Finančna sredstva, ki jih sofinancira Evropski socialni sklad, so namenjena zagonu socialnega podjetja in dejavnosti, v nadaljnjem poslovanju pa se pričakuje, da bo le to obstalo na trgu tudi brez finančne pomoči.