V Sloveniji je bilo v obdobju od leta 2002 do leta 2007 v proces urbaniziracije zajetih 19.790 hektarov zemljišč, največji del (65 odstotkov) pa so predstavljala kmetijska zemljišča. In to boljše kvalitete.
Iz analize strukturnih sprememb kmetijskih zemljišč, ki je bila opravljena na podlagi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je razvidno, da se je v obdobju med letoma 2002 in 2007 zmanjšal predvsem obseg njiv in vrtov, in sicer za 35.035 hektarov.
Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je ob torkovi predstavitvi revizijskega poročila izpostavil pomanjkljivosti pri postopkih prostorskega naročanja. Opozoril je na prepozno izdajanje smernic in mnenj pristojnega ministrstva ter neukrepanje v primerih, ko občine smernic in mnenj niso upoštevale.
Pozidanih je bilo šest odstotkov njiv in vrtov in to je razvidno iz revizijskega poročila o uspešnosti varovanja kmetijskih zemljišč kot pogoju za samooskrbo, ki ga je objavilo računsko sodišče.
Iz državnega razvojnega načrta Slovenije za obdobje 2007-2013 je razvidno, da je pridelava varne in kakovostne hrane neposredno odvisna od kmetijske zemlje, zato je treba ohraniti ta proizvodni potencial kmetijstva. Pri doseganju trajnostnega razvoja podeželja je treba upoštevati cilj ohranjanja in izboljšanja proizvodnega potenciala kmetijskih zemljišč za zagotavljanje prehranske varnosti in varovanje kmetijskih zemljišč.
Obseg kmetijskih zemljišč se lahko zmanjšuje zaradi zaraščanja teh zemljišč in njihovega spreminjanja v gozdne površine, vendar je zaraščene ali gozdne površine mogoče z določenimi stroški urediti nazaj v kmetijska zemljišča. Obseg kmetijskih zemljišč se lahko zmanjšuje tudi zaradi urbanizacije, ki pa tla kot naravni vir, ki omogoča pridelavo hrane, dokončno uniči, zato je toliko bolj pomembno pretehtati, katera zemljišča in koliko zemljišč naj se urbanizira, poudarjajo na računskem sodišču.
