Začasni podatki o številu živine v letu 2012 kažejo, da se je število vseh živali zmanjšalo, razen število perutnine. Najbolj negativen trend se kaže pri prašičih, katerih število se manjša že šesto leto zapored, kažejo podatki državnega statističnega urada.
Prvega decembra lani so na kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji redili približno 460.000 glav govedi, kar je nekoliko manj kot leto prej. Najbolj se je znižalo število goveda, ki je starejše od dveh let. Z rejo goveda se je lani ukvarjalo približno 34.000 kmetijskih gospodarstev, kar je glede na leto prej približno 1000 kmetijskih gospodarstev manj. Z rejo prašičev se je decembra lani ukvarjalo približno 28.000 kmetijskih gospodarstev ali skoraj 3000 manj kot decembra 2011.Na 1. december 2012 so vsa ta kmetijska gospodarstva skupaj redila nekaj več kot 296.000 prašičev. Trend zmanjševanja števila prašičev se tako nadaljuje že šesto leto. Zmanjšanje števila živali je bilo najopaznejše pri pujskih do 20 kilogramov in pri plemenskih prašičih nad 50 kilogramov. Podatki kažejo, da se število prašičev v Sloveniji izrazito zmanjšuje - kljub prizadevanju, da se to ne bi zgodilo, in kljub drugačnim napovedim v preteklosti. V zadnjih šestih letih se je število prašičev zmanjšalo za več kot 45 odstotkov, v zadnjih sedmih letih pa celo za skoraj 52 odstotkov.
Po začasnih podatkih je v decembru lani redilo perutnino malo manj kot 34.000 kmetijskih gospodarstev ali približno 2000 manj kot leto prej. Število kokoši nesnic se je zmanjšalo, število živali v drugih kategorijah, ki sicer predstavljajo glavni del perutnine v Sloveniji, pa se je povečalo. Opazneje se je povečalo število pitovnih piščancev in puric ter puranov. Ovc je bilo v decembru 2012 manj kot v decembru 2011, nekoliko manj je bilo tudi koz. Ovce je po začasnih podatkih redilo približno 5200 kmetijskih gospodarstev (to je približno 200 manj kot v letu 2011), koze pa približno 3900 kmetijskih gospodarstev (to je približno 400 več kot v prejšnjem letu).
Poplave so jo zagodle predvsem Štajercem:
| Uničujoče poplave, ki so Slovenijo prizadele v začetku novembra lani, so glede na popis naredile za skoraj 360 milijonov evrov neposredne škode, vključno s stroški interventnih ukrepov, a brez izpada prihodka v gospodarstvu. Zaradi visoke ocenjene škode je država Evropski komisiji v začetku letošnjega leta posredovala vlogo za pomoč iz solidarnostnega sklada EU, odločitev o vlogi pa je pričakovati v drugi polovici leta. V poplavah je bilo najbolj prizadeto Podravje, kjer je veliko škode na javni in zasebni infrastrukturi, v gospodarstvu in kmetijstvu. Potem ko je bila popisana škoda, država zdaj pripravlja sanacijski program, ki bo predvidel tudi izvedbo ukrepov za delno sanacijo kmetijskih zemljišč, |
