Pitna voda mora ostati javna dobrina, je danes v Ljubljani izpostavil minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in poudaril, da bo zagotovo to tudi skupno stališče vlade.
"Nikakor nismo pristaši tega, da bi to iz javne prešlo v kakšno zasebno sfero," sporoča minister. Uredba o oskrbi s pitno vodo na podlagi zakona o vodah pri nas določa, da mora vodno pravico za oskrbo s pitno vodo pridobiti občina. Občine so tiste, ki morajo za upravljanje z zajetjem za pitno vodo organizirati obvezno občinsko javno službo za oskrbo s pitno vodo. Izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo je lahko javno podjetje ali javno zasebno partnerstvo (koncesija).
"Ta ureditev, ki je pri nas, je primerna in ni razloga, da bi Slovenija zagovarjala kaj drugega," je danes ob robu predstavitve opravljenih nalog na področju kmetijstva in okolja poudaril minister Bogovič in dodal, da pa je treba pri drugih vodnih pravicah - za polnilnice, zdravilišča, to imeti korektno urejeno in pobrati koncesijske dajatve.
Izdaja koncesijskega akta:
| Kadar gre za rabo vode v komercialne namene, npr. za proizvodnjo pijač, namreč vlada izda koncesijski akt, na podlagi katerega se izvede javni razpis in koncesijo podeli najugodnejšemu ponudniku. |
V zadnjih dneh se je v Sloveniji razvnela polemika zaradi nove evropske direktive o koncesijah, ki naj bi bila sprejeta letos. Njena morebitna implementacija naj bi po mnenju številnih nevladnih organizacij ter tudi nekaterih političnih strank odpirala vrata privatizaciji vodnih virov. Predlog direktive zahteva objavo obvestila o podeljevanju koncesij za oskrbo z vodo v uradnem listu EU. Praksa evropskih držav, ki so vodne vire že privatizirale, kaže številne škodljive posledice. Kljub začetnim obljubam, da bodo cene nižje, te namreč rastejo, kar prinaša večje stroške za potrošnike, kakovost storitev pa pada.
