S stečajem družbe bi v Sloveniji lahko izgubili večino avtohtonih sort zelenjave. S svojim centrom na Ptuju je Semenarna edino slovensko semenarsko podjetje z lastno vzdrževalno selekcijo in z domačo pridelavo semen. Danes seja upniškega odbora.V Semenarni Ljubljana je v zadnjih mesecih precej napeto. Začelo se je potem, ko so nekdanji italijanski lastniki razrešili upravo pod vodstvom direktorja Boruta Mavsarja ter postavili svoj nadzorni svet in novo vodstvo. Mavsar je prepričan, da gre za nezakonito potezo in je objavil pismo javnosti z naslovom: Pismo o resnici. kjer je razkril svojo plat tega, kar se skriva za njegovo razrešitvijo.
S svojo (dolgo) zgodbo o dogajanju v Semenarni Ljubljana, ki ima 300 zaposlenih je želel javnost seznaniti z vsemi okoliščinami, ki so vplivale na njegovo razrešitev s funkcije predsednika uprave, ki jo označuje za nezakonito, in tem, kaj je neposredno in posredno vplivalo na to, da se je Semenarna znašla v postopku prisilne poravnave. Mavsar v pismu razloži, kako so potekale seje skupščine, da je izredna revizija pokazala številne škodljive posle, da so ugotovili tudi oškodovanje družbe za več kot 10 milijonov evrov in da so delničarji resda glasovali za dokapitalizacijo, ki pa potem ni bila uspešna, saj nihče od delničarjev ni vplačal denarnega vložka.
Novi upravni odbor Semenarne Ljubljana je trdil, da so Mavsarja odpoklicali s funkcije direktorja družbe zaradi hujših kršitev njegovih obveznosti. Med ostalim so mu očitali, da si je želel popolnoma samovoljno in v nasprotju z zakonskimi pooblastili prisvojiti vse korporacijsko-pravne pristojnosti delničarjev in nadzornih organov v družbi.
Mavsar je zavrnil vse očitke, ki jih na njegov račun in na račun njegove uprave izreklo novo vodstvo. Prepričan je, da je že iz ravnanja obstoječih italijanskih lastnikov in KD Kapitala več kot očitno, da si ne želijo uspešnega konca prisilne poravnave, pač pa, da želijo, da gre družba v stečaj. "V kolikor bi si želeli uspešne potrditve prisilne poravnave, zakaj so potem italijanski delničarji Dinomarchi vložili na sodišče zahtevo za odlog oziroma zaustavitev postopka potrditve prisilne poravnave," sprašuje Mavsar. Po njegovih besedah sta to zahtevo tako prvostopenjsko kot višje sodišče zavrnila. "In zakaj je ta isti delničar spet vložil 2. januarja 2013 na stečajno sodišče novo vlogo, katere namen je verjetno enak. Če se zgodba ne bo razvila po pravnih normah, lahko pridemo do stečaja in še dodatnih 300 delavcev na cesti, ki so zdaj tudi v prisilki dobivali redne plače"," je zapisal Mavsar, ki postavlja dve bistveni vprašanji. Zakaj italijanski delničarji niso že prej poskušali ustaviti postopka prisilne poravnave, ki teče že od 9. julija 2012. in zakaj so italijanski delničarji vplačali skupaj 225.020 evrov novih denarnih vložkov? Mavsar še piše, da so italijanski delničarji in KD Kapital s postopki zoper potek prisilne poravnave začeli šele, ko so po zaključeni uspešni dokapitalizaciji ugotovili, da nimajo več kontrolnega deleža v družbi. Nova izvršna direktorica Semenarne je Anita Žagar Ličen, predsednik upravnega odbora Otello Bizzotto, člana upravnega odbora pa Damijan Korošec in Diego Streliotto.
Novi upravni odbor Semenarne Ljubljana je trdil, da so Mavsarja odpoklicali s funkcije direktorja družbe zaradi hujših kršitev njegovih obveznosti. Med ostalim so mu očitali, da si je želel popolnoma samovoljno in v nasprotju z zakonskimi pooblastili prisvojiti vse korporacijsko-pravne pristojnosti delničarjev in nadzornih organov v družbi.
Mavsar je zavrnil vse očitke, ki jih na njegov račun in na račun njegove uprave izreklo novo vodstvo. Prepričan je, da je že iz ravnanja obstoječih italijanskih lastnikov in KD Kapitala več kot očitno, da si ne želijo uspešnega konca prisilne poravnave, pač pa, da želijo, da gre družba v stečaj. "V kolikor bi si želeli uspešne potrditve prisilne poravnave, zakaj so potem italijanski delničarji Dinomarchi vložili na sodišče zahtevo za odlog oziroma zaustavitev postopka potrditve prisilne poravnave," sprašuje Mavsar. Po njegovih besedah sta to zahtevo tako prvostopenjsko kot višje sodišče zavrnila. "In zakaj je ta isti delničar spet vložil 2. januarja 2013 na stečajno sodišče novo vlogo, katere namen je verjetno enak. Če se zgodba ne bo razvila po pravnih normah, lahko pridemo do stečaja in še dodatnih 300 delavcev na cesti, ki so zdaj tudi v prisilki dobivali redne plače"," je zapisal Mavsar, ki postavlja dve bistveni vprašanji. Zakaj italijanski delničarji niso že prej poskušali ustaviti postopka prisilne poravnave, ki teče že od 9. julija 2012. in zakaj so italijanski delničarji vplačali skupaj 225.020 evrov novih denarnih vložkov? Mavsar še piše, da so italijanski delničarji in KD Kapital s postopki zoper potek prisilne poravnave začeli šele, ko so po zaključeni uspešni dokapitalizaciji ugotovili, da nimajo več kontrolnega deleža v družbi. Nova izvršna direktorica Semenarne je Anita Žagar Ličen, predsednik upravnega odbora Otello Bizzotto, člana upravnega odbora pa Damijan Korošec in Diego Streliotto.
V odgovoru na Mavsarjeve očitke je novi upravni odbor dejal, da obžaluje in obsoja ravnanje nekdanje uprave, ki ji očita, "da poskuša ustvariti vtis o neoperativnosti in nezakonitosti poslovanja družbe, sodišča in notarske zbornice." 4. januarja so se delavci Semenarne zbrali na zboru delavcev, na katerem so od italijanskega lastnika Dinomarch zahtevali jasne odgovore o vsebini vloge, ki naj bi jo lastnik 2. januarja oddal na sodišču. Delavci se namreč bojijo, da bodo Italijani poskušali prekiniti prisilno poravnavo in uvesti stečaj, pri čemer bi lahko delavci izgubili službe. Napovedane delavske vstaje pa očitno ne bo, saj naj bi si sindikalna zaupnica zaposlenih v družbi po tem, ko so ji v novi upravi družbe "ustrezno" predstavili dejstva, premislila.
V Semenarne je od četrtka kot izvršni direktor (ob že prej imenovani Aniti Žagar Ličen) še Jožef Berdnik, direktor službe za problematične naložbe v Deželni banki Slovenije (DBS), ki je za Delo povedal, da bo kot predstavnik bank upnic skrbel za to, da Semenarna izplava iz prisilne poravnave in postane normalno delujoče podjetje, saj ima za to vse možnosti.
V boju za obstoj Semenarne Ljubljana, ki je v prisilni poravnavi od lanskega julija, je poleg interesa večinskih lastnikov, dveh domačih bank upnic, ki želita zaščititi svoj vložek v lansko dokapitalizacijo, in ne povsem jasnih ciljev bivših večinskih lastnikov tudi "nacionalni" interes glede usode večine slovenskih avtohtonih sort vrtnin.
| Avtohtone in udomačene slovenske sorte so prilagojene našim podnebnim razmeram, našim navadam in okusom. Semenarna nas namreč preskrbuje s semeni čebule (belokranjka, ptujska rdeča), česna (ptujski spomladanski in ptujski jesenski), fižolov (zgodnji maslenec, češnjevec, jabelski pisanec, ptujski maslenec, sivček, jeruzalemski, zorin, klemen, cipro), kolerabe (rumena maslena), korenja (ljubljansko rumeno), motovilca (žličar, ljubljanski), repe (kranjska okrogla in podolgovata), zelja (ljubljansko), solat (leda, bistra), paradižnika (sorta val), oljnih buč (slovenska golica), ajde, lucerne in krmne ogrščice. Razen tega je Semenarna s semeni udomačenih, tradicionalnih in lastnih sort prepoznavni oskrbovalec porabnikov doma in tudi v tujini. Kmetijski inštitut je skupaj s Semenarno prideloval od 250 do 350 ton semenskega krompirja, kar obsega pet odstotkov prodaje semenskega krompirja v Sloveniji. Poleg tega so imeli zanje še v povprečju od 800 do 1000 semenskih analiz. Uspešno so sodelovali tudi glede razvoja kadrov, pri mladih raziskovalcih. |
