Cene ključnih surovin so visoke in ni pričakovati, da bi v nekaj mesecih padle. Dražjo proizvodnjo je čedalje težje zaračunati kupcem.
Prehranska podjetja začenjajo novo leto z ne preveč optimističnimi pričakovanji. Cene ključnih surovin so visoke in ni pričakovati, da bi v nekaj mesecih padle, dražjo proizvodnjo pa je čedalje težje zaračunati kupcem. "Visoka raven cen na borzah potrjuje borzne špekulacije in dejstvo, da le peščica obvladuje ta trg. Medtem ko so cene sladkorja nekoliko popustile, pa je drugače s koruzo in sojo, katerih visoka cena se preliva v živinorejo, nekoliko tudi v oljarstvo. Koruza bolj posledično draži sladkor, zaradi nadomestkov, ki jih delajo iz nje," je za Delo povedal agrarni ekonomist Aleš Kuhar.Ob tem je poudaril, da razmere na odprtem trgu vplivajo tudi na cenovno dogajanje v Sloveniji. "Potem ko smo nekaj let gledali rast maloprodajnih cen, je zdaj opazna tudi nekaj odstotna rast cen v živilski industriji, ki je prej zaostajala. Zdaj je opravljena torej rahla korekcija, ki sicer ni nadomestila padcev v prejšnjih letih, saj se na proizvajalčevi ravni stvari dražijo tam okrog treh, štirih odstotkov. Statistika seveda zaznava to rast proizvajalčevih cen, pri čemer se je bolj podražila hrana kot pijače. Najbolj sta se na maloprodajni polici podražila sadje in zelenjava, za deset do 11 odstotkov, za pol manj se je podražilo meso. Sicer pa ni skupine, ki se na maloprodajni ravni ni podražila, vse je šlo navzgor, edino olje in maščobe stagnirajo," še ugotavlja Kuhar, ki je nedavno sodeloval tudi v eni izmed naših številk revije, ko je dejal, da se Slovenci preveč orientiramo na ceno in premalo na kakovost živeža.
