Zaradi nasprotovanja Avstrije morajo bučni izdelki nositi tudi oznako države.Slovenija ima pri Evropski komisiji registriranih naslednjih 15 izdelkov. To so: Prekmurska gibanica (ZTP), Kraški zašink (ZGO), Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre (zaščitena označba porekla – ZOP), Nanoški sir (ZOP), Kočevski gozdni med (ZOP), Zgornjesavinjski želodec (ZGO), Šebreljski želodec (ZGO), Tolminc (ZOP), Prleška tünka (zaščitena geografska označba – ZGO), Bovški sir (ZOP).Ptujski lük (ZGO), Kraški pršut (ZGO), Belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost – ZTP), Idrijski žlikrofi (ZTP) in Štajersko prekmursko bučno olje. Slednje je rastlinsko olje, proizvedeno po tradicionalnem postopku z uporabo toplote in brez dodatkov, jedilno in nerafinirano ter izdelano po tradicionalnem postopku s stiskanjem praženih bučnih semen najboljše kakovosti z uporabo toplote in brez aditivov. Pridobivanje bučnega olja je v Sloveniji tradicionalno kar dokazujejo zapisi o ustanovitvi prve stiskalnice v Framu iz leta 1750. Oljarna Fram je najstarejša pri nas, od leta 2005 pa je njena lastnica Kmetijska zadruga Ptuj. Letno pridobijo 100 000 litrov čistega bučnega olja iz semen buč, pridelanih v Prekmurju, na Dravskem in Ptujskem polju. Večino bučnega olja prodajo na domačem trgu, 30 odstotkov pa v tujino. V postopku registracije pri Evropski komisiji je ugovarjala Avstrija, ki ima že od leta 1996 pri Evropski komisiji kot geografsko označbo zaščiteno Štajersko bučno olje (Steierisches Kürbiskernöl). Ker Slovenija in Avstrija dogovora nista dosegli je zato o slovenski vlogi ponovno odločala Evropska komisija, ki je določila, da se štajersko prekmursko bučno olje registrira, a morajo slovenski proizvajalci v istem vidnem polju, kot je navedeno zaščiteno ime, navajati tudi državo izvora – Slovenijo, geografski del zaščitenega imena pa se ne sme prevajati.
