Razprava je pokazala, da globalne krize, od pandemije do vojne v Ukrajini in podnebnih sprememb, razkrivajo ranljivost obstoječih prehranskih verig, hkrati pa poudarjajo pomen trajnostne proizvodnje, inovacij in regionalnega sodelovanja.
Udeleženci so se strinjali, da ima regija z bogato tradicijo kmetijstva, raznoliko pridelavo in prepoznavnimi izdelki velik izvozni potencial, ki ga je mogoče uresničiti le z močnejšim povezovanjem gospodarstev, skupnim nastopom na tujih trgih in razvojem skupne blagovne znamke.
Dogodek je potekal v organizaciji javne agencije SPIRIT Slovenija, Gospodarske zbornice Srbije in Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport. Predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za tesnejše povezovanje podjetij iz obeh držav in nadaljevanje skupnih aktivnosti po uspešno izvedenem srbsko-slovenskem forumu julija v Ljubljani.
Forum je izpostavil temo prehranske varnosti, saj globalne krize, kot so pandemija, vojna v Ukrajini, podnebne spremembe in rast cen energentov, razkrivajo ranljivost sodobnih prehranskih verig. Prehranska varnost ni zgolj vprašanje proizvodnje hrane, temveč tudi dostopnosti, kakovosti in trajnosti, kar neposredno vpliva na zdravje prebivalstva in dolgoročne stroške družbe.
Jadranska regija se kljub bogatim naravnim virom sooča z izzivi, kot so odvisnost od uvoza, podnebni ekstremi in demografsko praznjenje podeželja. Hkrati pa ima agroindustrija regije izjemne prednosti – od pridelave sadja, zelenjave, vina in mesnih izdelkov do prepoznavnosti mediteransko-balkanske kulinarike. Prav zato je razprava o prehranski varnosti strateškega pomena za prihodnost regije.
Udeležence foruma je uvodoma nagovoril mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, ki je poudaril pomen strateškega povezovanja regij ter nujnost inovativnih rešitev za trajnostno kmetijstvo. »Naše gospodarsko sodelovanje je dobro, a prišel je čas, da naredimo korak naprej. Imamo prijateljstvo, zaupanje in dolgo skupno zgodovino – vrednote, ki štejejo tudi v poslu,« je dejal.
Ob tem je opozoril, da se pravila Svetovne trgovinske organizacije spreminjajo in ne veljajo več enako za vse, svet pa postaja vse bolj nepredvidljiv. »V takšnih okoliščinah prijateljstva štejejo največ,« je dodal in poudaril velik potencial v medsebojnem sodelovanju. Na področju prehrane in kmetijstva pa je po njegovih besedah pred nami še veliko izzivov, ki jih lahko uspešneje premagujemo skupaj.
V nadaljevanju je dr. Dragan Glamočić, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Republike Srbije, ki ima ključno vlogo pri razvoju srbske agroindustrije in njenem odpiranju na tuje trge, poudaril pomen tovrstnih forumov kot priložnosti za povezovanje, izmenjavo izkušenj in odkrivanje novih možnosti sodelovanja. »Regijo Adria moramo razumeti kot prostor priložnosti, ne kot prostor konkurence. Le z medsebojnim povezovanjem bomo lahko dosegali še večje uspehe,« je izpostavil.
Mag. Ervin Kosi, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa je opozoril predvsem na pomen inovativnih praks, digitalizacije ter krepitve lokalnih dobavnih verig za povečanje odpornosti prehranskega sektorja v regiji. »Prehranska varnost je strateško vprašanje. Obe državi se v zadnjem času soočata z različnimi izzivi, zato je ključno, da razvijamo trajnostno in konkurenčno pridelavo ter predelavo hrane. Pri tem ima sodelovanje izjemen pomen,« je dejal. Posebej je izpostavil vlogo lokalnih verig in kratkih dobavnih poti ter dodal, da je Slovenija pripravila strategijo razvoja prehranskega sistema do leta 2040.
V nadaljevanju je Tamara Zajec Balažič, direktorica javne agencije SPIRIT Slovenija poudarila, da gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Srbijo že tradicionalno temelji na zaupanju in skupnih priložnostih. »Obe državi imata bogato tradicijo kmetijstva, raznoliko pridelavo hrane ter dinamično agroindustrijo, ki vse bolj išče poti na tuje trge. To predstavlja močan temelj za oblikovanje uspešnih partnerstev in skupnih projektov – v razvoju trajnostnih rešitev, krepitvi prehranske stabilnosti ter povečanju konkurenčnosti na globalnih trgih.« Izrazila je tudi prepričanje, da lahko državi z združenimi močmi oblikujeta konkurenčne konzorcije, razvijeta inovativne izdelke z višjo dodano vrednostjo ter povečata prepoznavnost in uspešnost obeh gospodarstev. SPIRIT Slovenija je v letošnjem letu podpisal dva memoranduma, in sicer z Razvojno agencijo Srbije in Gospodarsko zbornico Srbije, kar po njenih besedah potrjuje skupno željo po dolgoročnem povezovanju podjetij obeh držav ter odpira vrata novim priložnostim na domačih in tretjih trgih.
Uvodne pozdrave je sklenil Veljko Jovanović, svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Srbije za kmetijstvo, ki predstavlja pomemben institucionalni steber srbske agroindustrije. Poudaril je, da ima kmetijski sektor v Srbiji izjemen pomen, enako pa velja za vlaganja vanj. Prehranska varnost je po njegovih besedah eno od ključnih razvojnih vprašanj. V sklopu poslovnega foruma sta potekali panelni razpravi s predstavniki uspešnih slovenskih in srbskih podjetij ter institucij s področja kmetijstva. Na prvem panelu sta prof. dr. Dragan Stanojević iz Kmetijske fakultete Univerze v Beogradu in dr. Tatjana Zagorc, direktorica slovenske Zbornice kmetijskih in živinorejskih podjetij izpostavila ključne izzive prehranske varnosti in izvoznega potenciala agroindustrije Adria regije.
»Regija Adria ima prav vse: plodno zemljo, raznoliko podnebje, bogato tradicijo in prepoznavne lokalne izdelke. Izziv pa je, kako te prednosti spremeniti v trajnostno prehransko varnost in hkrati ustvariti močno izvozno znamko,« je izpostavil dr. Stanojević. In dodal, da če nam uspe povezati kmetijstvo, prehransko industrijo in pameten marketing, ne bomo le nahranili svojih ljudi s kakovostno domačo hrano, ampak bomo postali tudi pomemben igralec na svetovnem trgu.
»Z drugimi besedami: hrana iz regije Adria ima okus domačega in potencial svetovnega,« je zaključil. Dr. Zagorc pa je poudarila gospodarsko sodelovanje med državama in pomen približevanja zakonodaje Srbije u Evropsko unijo, ki bi to sodelovanje precej olajšala. »Skupaj lahko ustvarimo močan agroživilski prostor, ki bo ščitil prehransko varnost, krepil izvoz in gospodarsko stabilnost Adria regije.«
V sklopu drugega panela pa so se posvetili praktičnim vidikom prehranske varnosti, konkretnim izvoznim strategijam ter vlogi podjetij v agroživilskih verigah znotraj regije.
Na njem so sodelovali Darko Samardžija, direktor oskrbne verige podjetja AD Imlek, Matej Mertik, generalni direktor podjetja Paradajz, Ivan Zeković, generalni direktor podjetja Carnex, Uroš Lozej, komercialni direktor podjetja Spar Slovenija in Nenad Budimović, sekretar Združenja za živinorejo in predelavo živinorejskih proizvodov pri Gospodarski zbornici Srbije.
Govorili so o tem, kako lahko države regije hitreje uskladijo standarde, zakonodajo, embalažo in kakovost ter tako postanejo bolj konkurenčne na evropskem trgu. Poseben poudarek je bil na oblikovanju regionalnih mehanizmov sodelovanja, ki bi prispevali k večji prehranski varnosti in zmanjšanju odvisnosti od uvoza. Govorci so izpostavili ključne izzive agroindustrije, kot so sezonskost pridelave, visoki stroški energije, razdrobljenost kmetij in nizka produktivnost, ter razpravljali o potrebnih kapitalskih naložbah in strukturnih reformah.
Velik del razprave je bil namenjen vprašanju, kako lahko globalne prehranske krize pomenijo priložnost za diverzifikacijo in rast podjetij ter kako povečati vrednost lokalne hrane v očeh potrošnika. Zaključek je bil, da so za trajnostni razvoj in odpornost regije nujna strateška partnerstva, močnejše lokalne dobavne verige in podpora ustreznih javnih politik.
| Forum je pokazal, da so ključni izzivi prehranske varnosti v regiji povezani z učinkovito logistiko, inovacijami v pridelavi in predelavi ter odpornostjo na geopolitične in gospodarske vplive. Jadranska regija ima velik izvozni potencial, saj globalni potrošniki vse bolj iščejo avtentične izdelke z zgodbo, geografskim poreklom ter trajnostno in ekološko pridelavo. Regija lahko ponudi prepoznavne izdelke, kot so pršuti, siri in vina, ter razvija izdelke z visoko dodano vrednostjo – od gurmanskih delikates do vrhunskih pijač. Vseeno pa se regija sooča s pomanjkljivo logistiko, razdrobljeno proizvodnjo, pomanjkanjem standardov in šibko skupno promocijo. Za večjo prehransko varnost in izvoz je ključno vlagati v modernizacijo in tehnologijo, okrepiti odpornost na podnebne spremembe ter povezovati proizvajalce. Povečanje kakovosti in pridobivanje certifikatov odpirata vrata zahtevnim trgom, skupni nastop pod enotno regionalno znamko, kot je Taste of Adria, pa bi okrepil prepoznavnost in konkurenčnost regije. |
Vir: Spirit Slovenija
Foto: PKS
