Še posebej so izpostavili aktualno vprašanje v povezavi z upravičenostjo zaračunavanja prispevka za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem 2025 glede na dejstvo, da na eni strani še vedno ne razpolagajo s celovitimi informacijami o dinamiki dejansko potrebnih finančnih sredstev ter na drugi strani o praktični izvedbi in zagotavljanju storitev iz naslova dolgotrajne oskrbe, na kar so pristojne na različnih nivojih že večkrat opozorili.
Stališče UO TZS je, da podpira dolgotrajno oskrbo ob zagotovilu pristojnih, da bo nabor storitev dolgotrajne oskrbe sorazmeren s pobranimi finančnimi sredstvi, torej da bo vsak plačnik teh storitev, le teh tudi dejansko deležen.
Hkrati so člani UO TZS izrazili zaskrbljenost glede splošne gospodarske situacije, posledic uvedenih carin s strani ZDA ter povračilnih carinskih ukrepov EU, kar terja od pristojnih, da se o kakršnihkoli obremenitvah gospodarstva odločajo kar se da razumno.
Ob tem morajo biti sedaj v ospredju predvsem razprave s ciljem, kako slovensko gospodarstvo razbremeniti in ohraniti, če ne že izboljšati, njegovo konkurenčnost. Vsled navedenemu so za gospodarstvenike nesprejemljive kakršnekoli nove obremenitve iz naslova še vseh predvidenih reform, ki jih napoveduje vlada, torej tudi morebitni dvig prispevnih stopenj iz naslova pokojninske reforme.
Ob tem poudarjajo, da je v letu 2024 trgovina na drobno v Sloveniji beležila nižjo stopnjo rasti od povprečja EU, prihodki so tako v letu 2023, kot v letu 2024 realno nižji od tistih, doseženih v letu 2022.
Prvi meseci letošnjega leta sicer kažejo rahlo oživljanje trgovine na drobno, vendar je to oživljanje daleč od tega, da bi lahko govorili o vidnejšem pozitivnem trendu. Trgovina se poleg stagnacije prihodkov že dve leti sooča z nenehnimi pritiski na odhodkovni strani. Ti prihajajo tako zaradi visoke rasti stroškov dela, energije in storitev, pomanjkanja kadra, kot tudi s strani dodatnih administrativnih bremen, ki so mnogokrat posledica tudi zelo minimalnih zakonodajnih sprememb. Država bi morala omejiti povečevanje stroškov za ohranitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in tudi zato, da prepreči naraščanje odliva kupne moči v sosednje države.
Kot eno izmed prednostnih nalog trgovci izpostavljajo odpravo administrativnih ovir in upravnih bremen, kot izhajajo tudi iz dokumenta Evropske komisije “Kompas za konkurenčnost.” Ta predvideva zmanjšanje administrativnih in upravnih bremen za podjetja za 25 %, za MSP pa celo za 35 %. TZS zato poziva vlado, naj te vsebine prednostno obravnava ter na ravni EU predlaga in uveljavlja ukrepe, ki bodo razbremenili slovensko gospodarstvo z vidika njegove konkurenčnosti na notranjem trgu EU, predvsem so ključna poenotenja zakonodaje na področju varstva potrošnikov, okolja ter poenostavitve sektorske zakonodaje na področju neživil in živil.
Člani UO TZS so izrazili podporo vložitvi zahteve za oceno ustavnosti na področju nove ureditve omrežnin. Podjetja, ki delujejo v storitvenih dejavnostih, na primer v trgovini, poslujejo glede na potrebe potrošnikov, kontinuirano morajo zagotavljati varnost živil in ustrezne klimatske razmere, zato svojega obratovanja ne morejo prilagajati časovnim blokom z nižjo omrežnino. Trenutna ureditev na področju omrežnin vpliva na poslovanje podjetij in znižuje njihovo konkurenčnost, zato menimo, da bi se zadeva morala obravnavati prednostno.
V zaključku seje so se člani UO TZS seznanili še s svežnjem nove kmetijske in živilske zakonodaje in podprli aktivnosti TZS v okviru programa “ZaUpam - podpora trgovskim podjetjem za dodatno izboljšanje sestave živil in spodbujanje zdravih izbir” preko katerega izboljšujemo sestavo živil in potrošnikom omogočamo bolj zdrave izbire.
Vir/Foto: TZS
