Zaposlenost je v zahodni Sloveniji zrasla za 2,2 %, v vzhodni Sloveniji pa za 1,0 %. Bruto domači proizvod (BDP) je bil v 2023 ocenjen na 63.951 milijonov EUR. To je bilo nominalno za 12,4 % več kot leto prej. Najbolj se je zvišal v posavski statistični regiji (16,0 %), sledili sta osrednjeslovenska (15,3 %) in goriška (14,4 %). Najnižjo rast pa smo zaznali v primorsko-notranjski regiji (7,1 %), sledila je koroška (7,6 %).
Osrednjeslovenska regija ustvarila 39 % slovenske bruto dodane vrednosti
Posamezne statistične regije so k skupni bruto dodani vrednosti (BDV) tudi lani prispevale precej različne deleže. Osrednjeslovenska regija je ustvarila 39,3 % skupne BDV, ustvarjene v Sloveniji (v letu 2022: 38,3 %). Sledili sta podravska z 12,6 % in savinjska z 10,7 %. Preostalih devet statističnih regij je k skupni BDV prispevalo precej manj, in sicer od 1,5 % do 8,6 %.
Osrednjeslovenska regija je največji delež BDV, 45,8 %, ustvarila v storitvenih dejavnostih. V kmetijstvu in gozdarstvu je največji delež prispevala podravska (13,6 %), sledili sta savinjska (13,1 %) in jugovzhodna Slovenija (12,7 %), v industriji pa osrednjeslovenska (28,1 %), sledila je savinjska regija (13,7 %).
Regionalne razlike v BDP na prebivalca in zaposlenega večje
Odstopanja BDP-ja na prebivalca posamezne regije od povprečja na ravni države so različno velika. Lani so regionalni BDP-ji na prebivalca znašali od 54,6 % slovenskega povprečja (tolikšen je bil v zasavski regiji) do 147,8 % (v osrednjeslovenski regiji). Razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo je znašala 93,2 odstotne točke ter je dosegla drugo najvišjo vrednost, odkar spremljamo ta podatek, tj. od leta 2000; višja je bila le leta 2021 (94,7 odstotne točke). BDP na prebivalca je v osrednjeslovenski regiji znašal 44.567 EUR; to je bilo 2,7-krat toliko kot v zasavski regiji (16.456 EUR). Ta razlika se je v primerjavi z letom prej povečala.
Nekoliko drugačno stanje kažejo primerjave BDP-jev na zaposlenega. Najnižji je bil v primorsko-notranjski regiji, kjer je obsegal 48.979 EUR oz. 84,3 % državnega povprečja, najvišji pa v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašal 65.391 EUR oz. 112,5 % slovenskega povprečja. Razlika je obsegala 28,2 odstotne točke in je bila prav tako višja kot v 2022 (23,3 odstotne točke). Opaziti je, da je razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo občutno manjša pri BDP na zaposlenega kot pri BDP na prebivalca, kar je posledica delovnih migracij med statističnimi regijami.
Zaposlenost večja, delež sredstev za zaposlene v BDP pa upadel
Po oceni nacionalnih računov je bilo lani v Sloveniji zaposlenih 1.100.185 oseb oz. na letni ravni za 1,6 % več. V kohezijski regiji zahodna Slovenija je njihovo število obsegalo 593.916 ali za 2,2 % več, v vzhodni Sloveniji pa 506.270 ali za 1,0 % več.
Delež sredstev za zaposlene se je zmanjšal za 0,7 odstotne točke in je znašal 51,2 % BDP. V zahodni Sloveniji je upadel za 1,3 odstotne točke, na 51,0 % BDP te kohezijske regije, v vzhodni Sloveniji pa zrasel za 0,1 odstotne točke, na 51,3 % BDP te regije.
Vir/Foto: SURS
