Za 42 ton potic so zamesili 21 ton testa in pri tem porabili 13 ton slovenske moke, 600 kg kvasa, poleg tega pa še 6 ton jajc, 1 tono rumenjakov, 10 ton orehov, 2 toni rozin, tono in pol lešnikov, 6 in pol ton kisle smetane… Postavljene v stolp ena na drugo bi dosegle 3,5-kratno višino Triglava ali dobrih 10 kilometrov v dolžino.
Za izdelavo take količine potic je bilo potrebnih 5 dni neprekinjene peke, 24 ur na dan, v treh izmenah. Pri pripravi potic je dnevno sodelovalo 90 delavcev, saj so le-te v veliki meri izdelane ročno.
»Potica je izdelek, pri katerem je potrebno večinoma ročno delo. Ročno jih polagamo v pekače, ki so prav tako ročno premazani, ročno špikamo, obračamo, pakiramo… S peko potic smo začeli pred več kot 30 leti, takrat še v obratu na Škofljici. In v resnici so naše potice še danes izdelane tako, da se v čim večji meri držimo starega, družinskega recepta. Po njem je potico pekla naša stara mama. Trudimo se, da bi bile naše potice čim boljši približek doma spečene. Stara mama je kot skrivnost svojega recepta vedno navedla, da mora biti potica bogato nadevana. Pri nadevu zato ne varčujemo. V naši orehovi potici, na primer, je več nadeva kot testa (59% nadeva in 41% testa). Orehe sproti meljemo, ne uporabljamo nobenih nadomestkov, v nadevu so zares samo orehi, smetana, jajca in ostale sestavine, ki jih uporabljajo gospodinje doma,« pove direktor podjetja Silvester Pečjak in doda: »Sem velik zagovornik samooskrbe- v naši proizvodnji zato vedno damo prednost slovenskim surovinam, če so le na voljo.«
V Pečjakovih poticah – ponujajo 8 okusov: orehovo, orehovo brez rozin, makovo, pehtranovo, lešnikovo, čokoladno, kokosovo in rozinovo- sta izključno slovenska moka in slovenska smetana. V Pečjakovi proizvodnji pa uporabljajo tudi slovensko skuto, slovenska jabolka ter slovensko piščančje in goveje meso.
Vir/Foto: Pekarna Pečjak
