Med nujnimi ukrepi, ki bi lahko dvignili konkurenčnost in gospodarsko varnost Slovenije, so med drugim izpostavili sprejemanje odločitev o energetskem sistemu, ki postopoma zmanjšujejo uvozno odvisnost, prenovo Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje do leta 2030, izdelavo optimalne strategije za slovensko energetiko do leta 2050 ter strategijo zagotavljanja prehranske varnosti Slovenije.
Tudi uvedbo obveznega predmeta s temeljnimi znanji računalništva in informatike v osnovne in srednje šole ter vzpostavitev Nacionalnega kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.
"V Sloveniji potrebujemo stabilno, predvidljivo, razvojno naravnano in konkurenčno poslovno okolje", je bil na letošnjem Vrhu, ki je potekal pod sloganom 'Ne čakajmo pomladi, ne čakajmo na maj – ukrepajmo zdaj' uvodoma jasen predsednik GZS, Tibor Šimonka.
V tem kontekstu je tudi izpostavil, da je »sedaj čas za konkretne in hitre ukrepe za dvig konkurenčnosti«, predvsem v obdobju vojn, omejevanja trgovanja s surovinami, energijo in hrano ter trgovinskih ukrepov, ki postajajo orodje za doseganje strateških ciljev velesil. Šimonka je dodal, da »smo v Evropi dobesedno zanikali realnost okoli nas.
Udeležence je nagovoril tudi predsednik Vlade RS Robert Golob (na fotografiji), ki je dejal, da je »letošnji Vrh slovenskega gospodarstva ob najbolj pravem času možno.« V bodoče bo morala Evropa še več staviti na lastno znanje. Le tako bo lahko globalno konkurenčna. Če smo se doslej soočali s krizami, ki so prihajale od zunaj, se danes s krizo, ki prihaja od znotraj EU. »Zaradi politik drugih držav, ki so v slabšem položaju kot Slovenija, je tudi Slovenija izpostavljena zmanjšanju naročil. Naloga vlade je da to prepozna in naslovi.« Med ukrepi je izpostavil pripravo trajne sheme skrajšanega delovnega časa, ki naj bi začel veljati čim prej naslednje leto, ter ukrep beleženja delovnega časa, kjer naj bi bil v začetku decembra dosežen kompromis med socialnimi partnerji. Dotaknil se je področja energetske varnosti, s katero se vlada intenzivno ukvarja. Poudaril je, da je Slovenija s podpisom sporazumov z Alžirijo in Azerbajdžanoma postala energetsko neodvisna od enega samega dobavitelja plina. Nov sistem omrežnin prinaša ogromno negotovosti. »Vpeljava je bila uvedena preveč naivno,« je bil jasen premier.
Balažič: Problem je uvoz cenejše in manj kakovostne hrane Na okrogli mizi so svoje poglede soočili Martin Novšak, strokovnjak za energetiko in dolgoletni direktor GEN energije, Toni Balažič, predsednik uprave Panvita, Beno Ceglar, generalni direktor podjetja NIL ter minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han.Po besedah Tonija Balažiča so cene prehranskih izdelkov na evropskem povprečju, distribucija je dobra, kakovost v Sloveniji pridelane hrane je visoka. Problem je uvoz cenejše in manj kakovostne hrane. Pri trajnostni naravnanosti so bili v 20 letih narejeni veliki korak. Opozoril je, da se kljub velikim vlaganjem v subvencije delež samooskrbe ni praktično nič povečal. Kot enega ključnih problemov vidi »politikanstvo. Premalo se posluša stroko. Preveč se sprejemajo parcialne politične odločitve.« Med drugim je predlagal, da se bolj upošteva naravne danosti in razpoložljivosti. Več je treba vložiti v spremembo tehnologij pridelave zelenjave in določene omejitve umakniti. Opozoril je na izgubljanje kmetijskih površin, kjer bo morala država storiti več na tem, da jih ohrani. Izpostavil je tudi pomen sodelovanja in dialoga ter dodal, da se mora Slovenija naučiti upravljati s svojim premoženjem ter proaktivno sodelovati v globalnih konsolidacijskih procesih. |
Vir/Foto: GZS