Spomnimo, da je od januarja 2018, ko je bivši ameriški predsednik Donald Trump zvišal davke za kitajske sončne celice in pralne stroje, občasno prihajalo do izmenjave "ognja" (beri dvigovanja uvoznih davkov v trgovini med Združenimi državami Amerike in Kitajsko).
Medtem ko se je to dogajalo, se je po drugi strani npr. izvoz Vietnama in Mehike stalno višal, saj sta ti gospodarstvi začeli zapolnjevati novonastale luknje na trgu.
Vietnam je skočil v kitajsko kožo in začel na ameriški trg izvažati tisto, kar je Kitajska nehala. Surovine za blago, ki ga izvažajo v ZDA, dobivajo sami predvsem iz Kitajske, iz teh surovin pa nato izdelujejo končne izdelke. Zdi se, da v tej trgovinski vojni ni pomembno, čigavo je blago, pomembno je le to, da je izdelano v Vietnamu, ki ima prostotrgovinske sporazume tako s Kitajsko kot z ZDA. Zato številna kitajska podjetja pospešeno odpirajo svoje proizvodne obrate v tej državi in zato so se neposredne tuje naložbe leta 2023 v Vietnamu povečale za 33 odstotkov.
Nekaj podobnega se je zgodilo v Mehiki, ki je prav tako prevzela del kitajskega trga v ZDA. Še več, na lestvici največjih izvoznikov v to državo je Kitajsko celo prehitela. Hkrati se je število kitajskih tujih naložb v Mehiki leta 2022 povečalo za 50 odstotkov.
Kaj se bo zgodilo, če se Trump vrne na oblast? Tudi v Evropi so države, ki so "pobrale smetano" na trgu, ki mu grozi trgovinska vojna. Ena izmed takih je Irska, država, ki je v zadnjih petih letih potrojila blagovno menjavo s Kitajsko. Sledi ji Madžarska, ki je leta 2023 prejela kar 44 odstotkov vseh neposrednih kitajskih naložb v Evropi, tik za njo pa je Poljska. Napreduje tudi Srbija! Vse so zaradi rgovinske vojne med velesilama izboljšale svoje zunanjetrgovinske bilance.
Vprašanje je, kako bodo omenjene države poslovale, če bo prišlo do zamenjave oblasti v ZDA, glede na Trumpovo odločenost nadaljnjega obračuna s Kitajsko, četudi bi moral ob tem oškodovati nekatere tretje države, ki s Kitajci sodelujejo.
Vir: El Pais
Foto: Arhiv Instore
