»Pri dvigu konkurenčnosti, še posebej pri zelenem prehodu, bo vloga nabave izjemna. Zeleni prehod v svojem jedru zahteva energetski prehod, nove tehnologije, ki zahtevajo nove materiale, npr. redke zemlje. Cene večine teh se ne določajo na mednarodnih borzah, ampak jih večinoma določa Kitajska. Pričakovana je izjemna rast povpraševanja po takšnih materialih in volatilnost, zato je treba nenehno spremljati geopolitične razmere, obenem pa je za čim večjo stabilnost nujna razpršitev virov dobav,« je eden od zaključkov današnjega Nabavnega vrha 2024. Na njem Združenje nabavnikov Slovenije (ZNS) vsako leto zbere domače in tuje nabavne managerje.
Slovenija je na globalni lestvici konkurenčnosti, ki jo vsako leto pripravlja švicarski inštitut IMD, nazadovala še za štiri mesta in se uvrstila na 46. mesto med 67 državami. Draghijevo poročilo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva poudarja, da Evropa, če želi držati tempo z ZDA in Kitajsko, potrebuje bolj usklajeno industrijsko politiko, hitrejše ukrepanje in obsežne naložbe.
Razmišljati moramo kot državljani EU, uvideti vrednost enotnega evropskega trga
»Glede na obseg ameriške in kitajske industrije nobena posamezna država članica ne more upati, da bo sama uspela v današnjem hitro spreminjajočem se mednarodnem industrijskem okolju. Vsaj na gospodarskem področju moramo začeti razmišljati kot državljani EU in ne le kot državljani Slovenije,« poudarja Srečko Bukovec, predsednik ZNS. Kitajska danes prevladuje v več panogah, ki so ključnega pomena za zeleni prehod. Od leta 2022 je povečala izvoz električnih vozil za 70 % in zdaj proizvede 86 % vseh solarnih fotovoltaičnih naprav. ZDA so uvedle ambiciozne politike za podporo ključnim sektorjem, pospešujejo inovacije in krepijo proizvodne zmogljivosti gospodarstva. »Nabavniki bomo soočeni z zahtevami po stalnem spremljanju geopolitičnih razmer, zaradi zagotavljanja stabilnih dobav bomo prisiljeni razpršiti dobave na dva ali celo tri vire, locirane v enem od nastajajočih gospodarskih blokov,« dodaja Bukovec.
Cena energije močno vpliva na konkurenčnost
Eden od dejavnikov, zakaj Evropa ni konkurenčna, je tudi cena energije. »Zaradi cenejšega plina iz Rusije smo bili nekoč še v prednosti vsaj pred Kitajsko. Cene so danes v primerjavi z ZDA tri in pol krat višje. Cene za elektriko za industrijo v Evropi so dvakrat višje kot v ZDA, na Kitajskem,« opisuje dr. Dejan Paravan, generalni direktor GEN energija. »Trenutna poraba električne energije pada, ker trpi naše gospodarstvo. Nikoli ne bo prišlo do tega, da se bomo bolj razvijali in porabili pol manj energije,« še dodaja. Pri tem poudarja, da napačna odločitev glede zakupa lahko bistveno vpliva na konkurenčnost podjetja. Kot odziv na stanje navaja tri možne pristope: dolgoročni zakup energije, investicije v sončne elektrarne in baterije ter investicije v JEK2.
Inovacije, strateške naložbe in enotnost Evrope za višjo konkurenčnost
»Evropa mora postati bolj konkurenčna na šestih področjih,« poudarja Giovanni Atti, nekdanji direktor nabave v prestižnih svetovnih korporacijah, kot so Alfa Romeo, British Leyland, Augusta in Augusta Westland. Naslovil je inovacije, še posebej na področju umetne inteligence, kjer je za Evropo ključna implementacija 5G oziroma 6G omrežja za mobilno povezljivost, energijo, dobavne verige kritičnih surovin, kapitalske naložbe v ključne industrijske projekte, predvsem na področju energetske in digitalne preobrazbe, velikost gospodarstva, saj bi morali podvojiti povprečne velikosti vodilnih evropskih podjetij. Obenem mora Evropa preprečiti prekomerno regulacijo – industrija potrebuje jasne politike in agilno upravljanje.
Poudaril je tudi pomen enotnosti za večjo konkurenčnost. Evropa potrebuje celovito strategijo za obnovitev svoje konkurenčnosti na več področjih, zmanjšati mora svoje strateške odvisnosti, tj. na področju kritičnih mineralov in procesov, spodbujati mora učinkovito krožno gospodarstvo ter odstraniti ovire – potrebujemo skupno infrastrukturo na področju energije – ter omehčati togo regulacijo podjetij in trga dela.
UMAR: stremeti moramo k večji produktivnosti
Mag. Maja Bednaš, v. d. direktorice UMAR, je podrobneje predstavila napovedi za slovensko gospodarstvo v 2025: »Prihodnje leto lahko po sedanjih predvidevanjih v Sloveniji in širšem mednarodnem gospodarskem okolju pričakujemo višjo gospodarsko rast. V spreminjajočem se in negotovem mednarodnem gospodarskem okolju je vedno bolj pomembno, da je gospodarstvo odporno in se fleksibilno odziva na izzive.« Pravi, da moramo z razvojnega vidika stremeti k višji produktivnosti, ki se bo zrcalila v večjem obsegu ustvarjenega, podprtem z inovacijami, učinkovito uporabo znanja in ustvarjalnostjo. »S tem bomo ustvarili materialne pogoje za višje dohodke, široko dostopne javne storitve in vzdržno financiranje sistemov socialne zaščite,« dodaja Bednaš.
Na podlagi poročila UMAR o produktivnosti 2023 Bednaš svetuje predvidljivo, učinkovito in odzivno poslovno okolje, pri čemer naslavlja izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja ter vzpostavitev ugodnejšega okolja za visoko produktivne aktivnosti in zaposlene. Potrebna sta strateški pristop k razvoju človeških virov, kjer šteje vsak posameznik, ter pospešitev prehoda v pametno in zeleno gospodarstvo.
Premik od operativne k strateški nabavi s pomočjo umetne inteligence
»Umetna inteligenca (UI) pospešuje premik od operativne in taktične nabave k strateški,« ocenjuje Luka Šepec iz družbe Kearney, ki je udeležencem predstavil, kje vse se v procesu nabave UI lahko uporabi. Po raziskavah pa večina vodij nabave ocenjuje, da je UI najbolj uporabna predvsem pri pogajanjih.
Na Nabavnem vrhu so vpogled v stanje na različnih trgih predstavili še številni drugi strokovnjaki. Stanje in izzive na ključnih kmetijskih trgih sta predstavila mag. Ben Moljk in dr. Tanja Travnikar s Kemijskega inštituta Slovenije. Marko Černigoj, NLB, je spregovoril o valutnih trgih. Napoved gibanj nabavnih cen na izbranih surovinskih trgih v letu 2025 pa so predstavili domači in tuji nabavni managerji: Marjana Drolc Kaluža, SIJ, Claudio Bruggi, Procure4you, Gabriele Braga, ANIE Electronic, Stefanie Koberl, Saubermacher.
Vir: Mediade.si
Foto: Andrej Križ za Združenje nabavnikov Slovenije
